Triumph tiger 1200 explorer

Je kopija GS-a ali ne?

Prvo vprašanje pri velikih potovalnih terencih je običajno povezano s tem, ali je kopija BMW-jevega GS-a ali ne. Explorer je na prvi pogled podoben nemškemu tekmecu: ima enoročno vilico s kardanom, špičast sprednji blatnik, zadaj pa LED-luči.

Ampak to ne pomeni, da je njegova kopija, ima pač tisto, za kar je GS v desetletjih dokazal, da je najbolje, a oplemeniteno na angleški način. V detajlih je precej samosvoj motocikel: ozek, z visoko postavljeno posodo za gorivo in predvsem zelo široko postavljenim krmilom. Explorer omogoča povsem terenski (stoječi) položaj, čeprav je v osnovni različici bolj cestno naravnan (izpeljanka XC šele prihaja).

Trivaljnik je zakon

Največja posebnost explorerja je seveda pogonski agregat. Trivaljnik je danes posebnost v svetu motociklizma in še posebno med potovalnimi terenci (in nima nič skupnega z zračno-oljno hlajenim BMW-jevim bokserjem). Poseben pa ni le zaradi števila valjev, ampak zaradi fantastičnih zmogljivosti take zasnove.

1200-kubični pogonski agregat je tako prožen, da odločno pospešuje skoraj iz prostega teka in se z velikim veseljem zavrti skoraj v petmestne številke. Med vožnjo se na trenutke zdi, da je menjalnik na tem motociklu odveč.

Več kot 100 kilovatov moči omogoča prepričljive pospeške in ga (ob bolj cestno naravnani multistradi) dela najzmogljivejšega potovalnega terenca na planetu.

Od elektronskega nadzora do tempomata in izklopljivih smernikov

Triumph ponuja izklopljiv dvostopenjski nadzor zdrsa pogonskega kolesa in izklopljiv ABS. To, da lahko elektronska pomagala izklopimo, je, kadar zaidemo na težek teren, zelo koristno.

Pri vožnji po avtocesti pa je koristen tempomat, ki ga na tovrstnih motociklih srečamo redko. Še redkejša je možnost, da so smerniki (če želimo) samodejno izklopljivi. Tako preprečimo nevarne položaje, kadar čez križišča vozimo s prižganim smernikom, ki smo ga pozabili izklopiti. Med dodatki ne smemo pozabiti na 12-voltno električno vtičnico in sredinsko stojalo. In če hočete primerjavo z bavarskim tekmecem – vse to je pri Triumphu vključeno v ceno!

V kar nekaj parametrih premaga tekmece

Če pogledamo velike terenske potovalnike, med njimi ni razlike v prostornini pogonskega agregata, niti ne velike razlike v osnovni ceni. Vsi imajo kardanski prenos, a tu je podobnosti konec. BMW GS ima bistveno šibkejši dvovaljnik, a lahko ima elektronsko nastavljivo vzmetenje in še kopico dodatkov, ki pa so vsi doplačljivi.

Honda crosstourer je podobno zmogljiva, a štirivaljna, z možnostjo samodejnega menjalnika z dvojno sklopko. Glede agregata mu je najbolj podoben (a bistveno šibkejši) trivaljni benelli tre-K 1130, ki pa je kompleksno gledano zelo drugačen motocikel.

Moto-guzzi izstopa z veliki navzven štrlečimi valji, a brez elektronskih pomagal. Yamaha supertenere z vrstnim dvovaljnikom jih ima, a je tako kot stelvio manj zmogljiva in oblikovno povsem drugačna, toda obenem tudi kanček cenejša. Ducati multistrada 1200 je še brutalnejši motor, a skoraj povsem cestni in bistveno dražji.

Še podatka za svetovne popotnike in nižjerasle: triumph ima najdaljši servisni interval (na 16.000 kilometrov) in po višini nastavljiv sedež, ki je v najnižjem položaju le 84 centimetrov nad tlemi – zato je primeren tudi za nižje voznike oziroma voznice.