Honda silverwing

Ni samovšečen športnik, ampak očara s praktičnim udobjem

Silverwing spada med največje skuterje, zato si lahko privošči, da ponuja kar največ udobja in praktičnosti na dveh kolesih. Zato v nasprotju z nekaterimi tekmeci ne stavi na športnost, ampak se bolj drži mota večje sestre – honde goldwing: kolikor mogoče udobno, da je še vozniško zabavno.

Vzmetenje je zato mehko, kolesa so razmeroma majhna, konstrukcija pa ne skrajno toga. Tako vožnja v ovinkih ni tako natančna, pri višjih hitrosti je mogoče opaziti celo tresenje krmila, je pa zato uporabna v mestu in na avtocestah, ki vodijo vanj.

Položaj voznika in sopotnika je cruzerski: z nogami naprej in skoraj zleknjenim telesom. Za dodatno udobje skrbi velika opora ledvenega dela.

Skuter, ki nas popelje kamorkoli

Motor je dovolj zmogljiv, da zadosti vsem realnim potrebam v odprtem prometu. Slabih šesto kubičnih centimetrov velik dvovaljnik pridela 37 kilovatov, ki jih prek variomata prenaša na zadnje kolo. Moči je za skuteristične pojme povsem dovolj, navora pa sploh. Naraščanje je zvezno in prijazno in se ustavi šele krepko onkraj najvišje hitrosti, dovoljene pri nas.

Moč pri hondi silverwing ni težava, težava je, če nas zapelje, da jo želimo izkoristiti na športni način. Z majhnimi gumami in dobrimi, a ne športno prepričljivimi zavorami namreč to ne bo najbolje. Spredaj dvestokilogramsko vozilo namreč ustavlja le en zavorni kolut, ki pa mu pomaga integralni C-ABS.

Če silverwingo vozimo, kot se za razkošni skuter spodobi, pa je tudi zavorne moči dovolj. Edina prava zamera gre zato namestitvi ročne parkirne zavore, ki je postavljena neprijetno nizko in odročno.

Uporabnost na ravni velikih potovalnih motociklov

Bistvo je drugje. Na primer majhna kolesa, ki pomenijo slabost za tiste, ki bi radi ovinke drgnili po motoristično, so velika prednost pri uporabnosti. Prostora pod sedežem je namreč zelo veliko.

Ko parkiramo, se tako lahko znebimo skoraj vse motoristične opreme, tudi v dvoje! Dodatnega kovčka ne potrebujemo, če ga dodamo, pa se silverwing spremeni v potovalnik, ki se lahko skoraj kosa z goldwingo.

V skladu s filozofijo skuterja je tudi armaturka. Velika, pregledna, skoraj avtomobilska. Tudi pri armaturki, tako kot pri vseh linijah, ne moremo reči, da gre pri silverwing za najsodobnejše oblikovalske poteze, a štirje analogni merilci postrežejo z vsem, kar potrebujemo, in v temi so prijetno rdečkasto osvetljeni.

Številni, a večinoma značajsko drugačni tekmeci

Konkurenca v tem delu je velika in močna, predvsem: yamaha t-max 530, piaggio X10, suzuki burgman 650 in prihajajoči BMW C 650 GT. Aprilia SRV 850 in gilerin nexus sta iz povsem druge zgodbe in tudi t-max je precej bolj športen.

Po udobju in prostornosti se tako silverwing spogleduje le z burgmanom. Skuterji z večjimi kolesi in bistveno manj prostora pod sedežem pa nimajo s to hondo pravzaprav nič skupnega. Tudi s polsestrsko integro ne!