Renault grand scénic BOSE edition dCi 130

Tudi po skoraj šestih letih v odlični formi

Predstavljen leta 2009 in osvežen leta 2012 (ter še enkrat 2013) bi moral po vseh pravilih avtomobilskega staranja (predvsem v primerjavi s tekmeci) počasi kazati znake pešanja. Od starostniškega sopihanja pa nič.

Če že, potem se je drobna gubica pojavila na sredinski konzoli, pa še ta je tako skromna in neznatna, da bi bolj kot v glavni zapis, spadala spodaj, med pikolovce. Modul s stikali za nastavljanje temperature klimatske naprave je nameščen le malenkost prenizko. No, pa tudi levemu od obeh zgornjih digitalnih zaslonov, tistemu, ki skrbi za informiranost o hitrosti in vrtljajih, bi ustrezala sodobnejša grafika.

V vseh drugih, bistveno pomembnejših pogledih, je scenic svež kot ob začetku svoje poti. To pomeni, da je primerno prostoren, nadpovprečno priročen in skrajno ustrežljiv. Vidi, celo čuti se, da je bil zasnovan s podlago Renaultovih pionirskih korakov enoprostorske igre.

Kabina prilagojena tudi najzahtevnejšim

Prilagodljivost kakovostne kabine je na visoki ravni. Materialov mehkih na otip je veliko, sestavljenost je vzorna, odlagališč in predalov (zaprtih je kar deset) ne bo zmanjkalo, sedeži druge vrste (vsi opremljeni z isofiks zankami) so skladno z razrednim standardom posamično vzdolžno pomični, v prid lažjega dostopa do tretje vrste dodatno preklopljivi (slika 24).

Hrbtišči sprednjih dveh sedežev sta opremljeni z letalskimi mizicami in po dvema priročnima žepkoma (slika 23).

Dostop do tretje vrste je torej razmeroma preprost (ne, to ni samoumevno), prostora tam pa je, kot običajno, za odrasle premalo, za večje otroke prav tako, najmlajši pa se bodo že zlahka znašli. Hvalimo predvsem lahko in intuitivno postavljanje in podiranje zadnjih dveh sedežev. En poteg je dovolj za katerokoli od obeh operacij.

Dizel tokrat še 2 decilitra varčnejši

V sodelovanju z enako zmogljivim in prostorninsko identičnim, 1,6-litrskim dizlom smo ga preizkusili že na prejšnjem testu, zato so sklepi, kajpak, skoraj identični.

Poraba je bila tokrat s 6,4-litra dizla na sto kilometrov, za dva decilitra nižja, motor pa z vidika gospodarnosti in zmogljivosti označujemo za najboljšo izbiro. Ni glasen, je dovolj uglajen in ob varčni desnici lahko celo skrajno varčen.

Tudi le z dobrimi petimi litri na sto kilometrov bi šlo, če boste zanesenjaško vztrajni in vzorno dosledni pri upoštevanju vseh pravil varčne vožnje.

Vodljivost je solidna, dovoljuje tudi hitrejšo vožnjo, predvsem pa je, kot je značilno za večino ponudnikov razreda, v ospredju udobje. Da bi ga še dodatno nadgradili, bi izbrali le še samodejni menjalnik.

Paket BOSE - da opremi, ne zvočnikom

In oznaka BOSE edition? Za začetek presega domnevno nadarjenost zvočnega sistema, saj obsega številne estetske in praktične dodatke. Na primer razmeroma atraktivna, 17-palčna lita platišča ali črni ohišji stranskih ogledal, znotraj številne okrasne elemente v svetleči črni barvi, v usnje oblečen volan in sem ter tja celo kakšen napis bose, pa R-link …

O zvoku, ki prihaja iz devetih zvočnikov, pa toliko, da je ime samega paketa preprosto povedano imenitnejše od zvočne kulise. Da ne bo nesporazuma, kakovost zvoka je solidna, takšna, kakršna bi morala biti že v serijskih izdelkih, koncertne dvorane pa vendar ne pričakujte.