Renault fluence dCi 130

Limuzine se vračajo v evropske garaže

Na avtomobilski tržni premici, ki povezuje vzhod in zahod, se je z recesijskim pohodom začelo precej dogajati. Pred krizo so kupci na stari celini klasično limuzinsko podobo opazili in ji prikimali le pri predstavnikih višjega razreda.

No, pregovor, da v sili hudič še muhe žre, pa se je tudi pri izbirčnih evropskih kupcih znova izkazal za modrega, saj se limuzine tudi v Evropi počasi, a vztrajno vračajo v nižji srednji razred, kjer so jih pred časom skoraj povsem iztrebili kombilimuzine in karavani.

Renault je pač globalna znamka, ki svoj modelni koktajl zna uspešno prilagoditi tudi okusom bližnjega in daljnega vzhoda ter južne poloble. Limuzine pa so tam zakon. Prenova oziroma tržna prilagoditev je tokrat potekala v obratni smeri in je fluenceu prinesla bolj evropski imidž. K svežemu obrazu z LED ličili je svoje dodal še premišljen marketing z uradnim poslanstvom menjave megana sedan, in avtomobil je kar naenkrat celo na zahodu Evrope postal precej bolj domač kot njegov predhodnik.

Svoje pa pri tem nedvomno naredijo še velik prtljažnik, meganova notranjost in sodoben motor.

Fluenceovo usodo krojijo evri

Prenovljeni fluence je oblikovno bolj prepričljiv in tudi pelje se tako, da mu je v resnici težko kaj konkretnega očitati. Avtomobil, ki je še pred kratkim veljal za prvo ime turških taksistov, se tako zdaj brez sramu postavi ob bok 4-vratnima astri in focusu.

Bravo Renault, fluence je pač postal lepši in sodobnejši. Toda ne smemo pozabiti, da mora biti limuzina pri nas tudi poceni ali pa modre krvi, da postane res zanimiva. Ravno ob tem dejstvu pa imajo fluence in tudi obe prej omenjeni limuzini nižjega srednjega razreda največ težav.

Pri limuzinski evropski integraciji so se s tega vidika namreč bolje odrezali v PSA-ju, ko so predstavili svoja povsem korektna in navzven celo nekoliko presenetljivo šarmantna nizkocenovneža peugeota 301 in citroëna C-elysee. Ja, za testnega fluencea z njegovo osveženo obliko ne moremo reči, da ravno poboža čustva. Je pa dobro opremljen, a kot tak žal ni poceni. Sploh če ga cenovno primerjamo - razlika zanša 2820 evrov - z najnovejšim razrednim premiumskim konkurentom, novim audijem A3 sedan, ki bo menda na voljo od 24.300 evrov dalje.

Hm, cenovna racionalnost najbolj opremljenega fluencea, kljub odličnemu dizlu v nosu, pač s tega vidika ni več konkurenčna. Ja, res je, da ga je v drugačni konfiguraciji iz salona mogoče odpeljati tudi za 14 tisočakov, ampak to je še vedno več od obeh PSA-jevih nizkocenovnih, a ne dosti manjših in tehnično podobno prepričljivih ter opremljenih, limuzin.

Velik, 530-litrski prtljažnik s klasično limuzinsko hibo

Dva od glavnih adutov prenovljenega fluencea sta prostor in udobje. Avtomobil ponuja razmeroma brezstresno in mirno vožnjo tudi po načetih slovenskih cestah. Blaženje je podrejeno udobju, lega in vodljivost sta povsem dovolj zanesljivi, a kakšno fizikalno priganjanje jima nikakor ni po godu.

Dobrega 2,7 metra dolgo medosje je dobra osnova za relativno udobno sedenje na zadnji klopi, zato ni čudno, da se je fluence dobro znašel z oznako taxi na strehi. Res pa je, da je prostor nad glavo na zadnji klopi bolj skopo odmerjen od tistega za kolena.

Krepko pa ta Renaultova klasična limuzina oba neposredna konkurenta – limuzinsko astro (460 litrov) in focusa (421 litrov) – "poseka" s 530-litrskim prtljažnikom. Dostop do tega volumna pa je povsem limuzinsko povprečen, kljub temu da se pokrov odpre precej visoko. Pri kovčkih ni težav, če pa je tovor zunaj ravnih tetris oblik, pa je vstopna odprtina hitro pač limuzinsko neprimerna. Zdi se, da je taksistom v resnici še vedno najbolj pisan na kožo.

Z R-linkom sledi času

Testni fluence je tudi z materiali v notranjosti želel povedati, da je pač enakovreden bratrancu meganu. Z multimedijskim vmesnikom R-link, ki je dovolj sodobna, na dotik aktivna vstopna točka za uporabo navigacije, telefonije, poslušanja radia in predvajanje glasbe s prenosnih naprav, sledi času, ki ga živimo oziroma vozimo.

S tem vmesnikom seveda ne spada med komunikacijske presežnike, ampak se, kot že rečeno, le učinkoviteje prilagaja trgu.

Navduši z 1,6-litrskim dizlom iz serije energy, ki pa porabi vsaj kakšen deciliter preveč

Levji delež relativno dobre vozniške izkušnje gre v testnem fluenceu nedvomno pripisati sodobnemu 1,6-litrskemu motorju dCi iz serije energy. Veriga namesto zobatega jermena ter prepričljivih 96 kilovatov in kar 320 njutonmetrov navora. Ta stroj je res zelo dober in nedvomno spada med najboljše primerke te prostorninske kategorije.

Fluence je bil zaradi njega precej poskočen, pripravljen tudi na daljše avtocestne etape z višjimi potovalnimi hitrostmi in, če bi bilo bolj prepričljivo še podvozje, bi si tako motoriziran fluence tudi med zavoji lahko prislužil kakšnega smeškota več.

Bili pa smo malce razočarani nad porabo. Motor nima nikakršnih težav s 1350 kilogrami, kolikor tehta ta limuzina, a dejanska poraba kaže malce bolj resno energijsko sliko, kot jo obljubljajo tovarniške meritve. Na testnem krogu je povprečna poraba dosegla 6,5 litra. Pričakovali bi vsaj pol litra manj, glede na to, da je 190 kilogramov težji grand scenic s tem motorjem na našem testu porabil le deciliter več.

Strošek WIZ kaska:

Pri izračunu zgornjih podatkov smo upoštevali soudeležbo pri škodi v višini 100 evrov, dodatna kritja WIZ Voznik in WIZ Nezgoda in zavarovanca z rojstnim datumom 1. januarja 1970, ki škode ni uveljavljal že več kot 5 let. Za izračun kasko zavarovanja po vaših parametrih kliknite na grafiko.