Italijanski "golf": cenejši kot večina tekmecev #foto

Še preden je Fiat začel vsak svoj model označevati s številko 500, je obstajal tudi tipo. Škatlasta kombilimuzina z milijonsko prodajo, praktično notranjostjo in številnimi vrlinami. Bil je celo tako dober, da je leta 1989 osvojil enega pomembnejših naslovov, in sicer Evropski avto leta. Italijani, tako kot drugje, niso znali unovčiti svojega uspeha. Za njim so prišli številni novinci: od brave do stila, a nikomur pravzaprav ni uspelo doseči uspeha originalnega tipa. Leta 2016 je k nam zapeljal novi tipo in s podobno formulo kot pred skoraj tremi desetletji: prepričati čim več kupcev. Konkurenca je huda, zato novodobni tipo ni ponovil uspeha predhodnika in se zapisal med ljudske, a ima še vedno dovolj adutov v rokavu, da je našel svoj krog kupcev.

Tisočaka dražji kot kombilimuzina

Tipo je na voljo v dveh različicah in ne več treh. Poslovila se je limuzinska, ki pri nas v resnici ni nikoli zaživela. Tako ostajata običajna kombilimuzina in karavan. Na testu smo imeli tokrat večjega karavana, ki ima enako dolgo medosje (2.638 mm), a je v dolžino daljši za dvajset centimetrov. Ta dimenzijski prirastek prinaša 550-litrski prtljažnik, ki ni med največjimi v razredu, a nudi z ravnim dvojnim dnom (kljub rezervni pnevmatiki na platišču) povečano uporabnost. Dodatna dva stranska predala sta tudi priročna, hvalimo pa predvsem 1,8 metra dolgi nakladalni prostor, ki nastane ob podrti zadnji klopi.

Vstopanje in izstopanje na zadnjo klop ali pa pripenjanje otroka v otroški sedež je sila preprosto zaradi zadnjih vrat, ki se odpirajo zelo na široko. Foto: Gašper Pirman

Škoda, da ni šeste prestave

Pri prenovi so pri Fiatu več časa kot nadgradnji zunanjega videza namenili tehnološki nadgradnji. Tako je 1,4-litrski motor zamenjal novi litrski trivaljnik s 74 kilovati. S 100 "konji" ne gre za izrazito močan bencinski motor, že pospešek od 0 do 100 kilometrov na uro v dvanajstih sekundah daje to jasno vedeti, a nas je prijetno presenetil. Če smo pošteni, smo bili prav prijetno presenečeni tudi nad tem, kako lepo je znal "skočiti" tipo SW (station wagon, Fiatova oznaka za karavanski tip).

A še vedno bo tipo s tem motorjem pogodu predvsem umirjenim družinam, ki si želijo razmeroma ugodno povprečno porabo ter predvsem mirno in uglajeno vožnjo. Tisti, ki več kilometrov prevozijo po avtocesti, pa naj raje pogledajo proti 1,6-litrskemu dizlu, a bodo morali izbrati le kombilimuzino, saj dizla pri karavanu ni na voljo, ali pa naj počakajo na novi 1,5-litrski štirivaljni bencinski motor. Litrski motor je na voljo le s 5-stopenjskim menjalnikom, motorni vrtljaji pa se takrat pri hitrosti 130 kilometrov na uro dvignejo na 3.500 vrtljajev. Posledično je tudi poraba velika, okoli 7,5 do 8 litrov.

Galerija: prostoren in udoben

Fotogalerija

1

 / 21

Po tisoč kilometrih 6,8 litra

Ko smo prevzeli testni avto, k sreči potovalni računalnik ni bil resetiran. Predhodnik je z njim prevozil 1.026,4 kilometra, s povprečno Potniška kabina je preprosta in z dovolj odlagalnimi površinami. Foto: Gašper Pirman porabo goriva 7,1 litra na sto kilometrov. Seveda smo potovalni računalnik ponastavili in začeli znova. Priznamo, na začetku smo imeli nekaj težav, saj je potovalni računalnik prikazoval porabo v drugačnem formatu − v prevoženih kilometrih na liter goriva.

Kot nam že pred štirimi leti ob testu tipa ni uspelo razvozlati, zakaj se potovalni računalnik občasno preklopi na prikaz prevoženih kilometrov na liter goriva, nam tega ni tudi tokrat. Stvari smo hitro postavili na svoje mesto in se prek nastavitev vsakič vrnili na običajen oziroma bolj "domač" prikaz. Nam je tako ob tisoč prevoženih kilometrih potovalni računalnik pokazal povprečno porabo 6,8 litra.

Za volanom nič pretresljivo novega

Okrogla gumba za osnovno upravljanje radia vedno hvalimo, pa tudi pregledna analogna enako okrogla stikala za klimatsko napravo. Pri oknih je Fiat nekaj privarčeval, saj je le sprednje levo okno varnostno avtomatizirano, sovozniško gre samodejno le dol, navzgor pa je treba stikalo držati.

Potnikom sta namenjena dva zaprta predala in žepa za sedežema, v avtu pa je tudi polica za pametni telefon. Poleg štirih predalov v vratih (vendar ne za 1,5-litrske plastenke) sta med sedežema še dva utora za pijačo. Brez priključkov za 12 voltov, USB in AUX danes tako ali tako ne gre. Pod črto prinaša tipo odlično razmerje med ceno, prostornostjo in tehnološkimi dodatki. Ne izstopa, a s ceno po ceniku 20.580 evrov (brez rednega popusta in popusta v primeru financiranja) bo v spodnjem razredu prepričal marsikoga. To razkriva tudi pogled na slovenske ceste, kjer lahko tipa redno videvamo.

Žarometi LED so nameščeni serijsko. Foto: Gašper Pirman

Prtljažni prostor je dovolj velik za družinsko uporabo, hvalimo tudi globoko dvojno dno. Foto: Gašper Pirman

Potovalni računalnik je vztrajno prikazoval povprečno porabo v prevoženih kilometrih na liter. Na "domač" sistem porabe smo morali preklopiti v menijih. Foto: Gašper Pirman