Torek, 29. 3. 2016, 3.03
7 let, 1 mesec
Fiat 500 1.2 8V lounge – zimzeleno atraktivni mestni malček
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,20
Nostalgičen (novi) fiat 500 so Italijani lani prenovili – oblikovno manj kot tehnično – in mu s tem dali nov zagon, da se bo lažje kosal s sodobnimi tekmeci, ki so vse bolj "nevarni".
Poudarki:
Tako kot beetle in mini se tudi 500 zdi oblikovno večen, zato veliko popravkov niti ne potrebuje, velja pa tako za zunanjost kot za kokpit. Prenova je prinesla nekaj uporabnih, danes že skoraj obveznih elementov opreme, vseeno pa bi lahko, glede na stanje na trgu, ponudil še kaj več.
Hvaležen štirivaljnik bo zlahka zadovoljiv povprečnega voznika, ne željnega športne vožnje, in sicer tako v mestu kot zunaj naselij. Vožnja je lahkotna, tudi zmerno živahna, poraba pa pri zmerni vožnji ugodna.
Nekaj dvomov pušča le opremljenost paketa lounge oziroma opremljenost testnega 500 v splošnem, še posebej ob dejstvu, da takšen stane slabih 15 tisočakov.
Motor: 1,25-litrski bencinski štirivaljnik (51 kW)
Poraba na testu: 6,0 litra na 100 kilometrov
Cena: 14.790 evrov
Karta nostalgije je še vedno močan adut
Fiat 500 je prikupen, a ga takšnega naredijo tudi detajli.
Avtomobilskih reinkarnacij prav veliko ni, se pa že pojavlja vzorec. Za vse velja, da ima njihova oblika dosti daljšo življenjsko dobo kot običajni avtomobili; te Japonci menjajo že po šestih letih, Evropejci pa po sedmih. Takšni nostalgiki pa so (skoraj) večni in ne potrebujejo obsežnih posegov v videz, razen če gre to z roko v roki s tehniko – predvsem žarometom daje nova tehnika LED nov zagon pri obliki.
500, ki se je v novodobni obliki pojavil leta 2007, je zato s prenovo ostal skoraj enak, ločiti ga je najlažje po zadnjih lučeh. Te so vendarle nekaj posebnega, tako da močno polarizirajo okuse: slišati je le "uau, dobra finta" ali "čisto brez zveze". Za tiste, ki niso na tekočem: zadnje luči niso več polne, zdaj so v obliki okvirja, v sredini pa je karoserijska barva. Gledano z razdalje, v pravem ali prenesenem pomenu besede, se zdi ideja zanimiva.
Fiat 500 je in najbrž še dolgo bo prisrčen avtomobilček. Oblika je zimzelena: tisti, ki se še dobro spominjajo originala iz leta 1957, so zvečine nad njim navdušeni, drugi pa se nanj na novo privajajo in ga jemljejo takšnega, kot je – ali pa jih tule na Balkanu spominja celo na Zastavinega fička, drugod po Evropi pa na Fiatov 600. Zagotovo drži, da avtomobil v veliki meri proda njegov videz, kar je pri reinkarnacijah še posebej izraženo, a to vendarle ni (vedno) dovolj.
Dvobarvnost karoserije: izražanje osebnega okusa in značaja ali le nagajivo draženje okolice.
V nostalgično prikupni notranjosti je sodoben povezljivostni sistem
Tipični kupci fiata 500 menda niso navdušeni (športni) vozniki; pravijo, da se nad njim navdušujejo (poleg nostalgikov, seveda) predvsem mladi, ki pa v notranjosti želijo in zahtevajo sodobne priprave.
Kokpit: prikupno nostalgičen in z dobro ergonomijo, tudi za lahkotno vožnjo.
Pri novem 500 je kabina prav tako prikupna kot zunanjost (in ker je poleg tega še nostalgična, nič ne de ali celo toliko bolje), tehnično pa je sestavljena iz sodobnih elementov. Morda na prvem mestu za tipičnega kupca je avdio sistem, ki gostuje na 5-palčnem, za dotik občutljivem zaslonu sistema uconnect. Z zvokom se ne uvršča nad povprečje, so pa tam modri zob, vhoda USB in AUX ter komande na volanskem obroču. Ne glede na to, da je 500 bolj mestne narave, velja doplačati za navigacijsko napravo, sicer pa uconnect ponuja tudi vpogled v potovalni računalnik. Edina večja zamera gre na račun menijev predvajalnika glasbe, kjer je brskanje po datotekah na priključeni napravi dokaj zapleteno.
Doplačljivi merilniki so na večjem zaslonu in so menda najboljši v današnjih fiatih
Med boljše strani prenove šteje tudi nov blok merilnikov, ki so zdaj čistejši in s tem bolj pregledni. Imajo precej samosvojo zasnovo – merilnik hitrosti je digitalen s ciframi, štirje merilniki levo in desno pa so digitalni grafični. Vmes je prostor za druge podatke, vključno za potovalni računalnik. Ta je zdaj (in prvič pri Fiatu) dosti bolj pripraven oziroma uporaben, še vedno ima dvojne podatke, je pa še vedno sprehod po njem enosmeren. Tudi v paketu lounge je za takšne merilnike na kar 7-palčnem zaslonu TFT treba doplačati, a je teh 290 dobro naložen denar.
Sedeža: dokaj kratek sedalni del, dobra bočna opora.
Male stvari na koncu "sestavijo" celoten avtomobil. 500 nima vsega, kar bi morda pričakovali …
S stališča uporabnosti drugih pretresljivih sprememb v notranjosti ni. Volanski obroč je nov in bolj čeden, še vedno pa je servo dvostopenjski s funkcijo city, ki naredi sukanje lažje za (denimo) lahkotnejša parkiranja. Načelno je stvar pripravna, a današnja elektronika omogoča tudi naprednejše rešitve. Pred sovoznikom je predal, ki preseneča s svojo velikostjo – tudi v za eno ali celo dve številki večjih avtomobilih smo že naleteli na manjše. Ni pa osvetljen. In za celotno notranjost je na voljo ena sama lučka na stropu.
Beseda lounge (testni 500 je imel paket opreme s tem imenom) je precej obvezujoča že sama po sebi, potem sta pa tu še vsaj dva tekmeca, ki sta dokaj neugodna. Mali i10 smo preskušali z ogrevanjem sedežev in volanskega obroča, ampak okej, ta nima nostalgičnega naboja. Je pa tu zdaj tudi adam, ki ga sicer prav tako nima, je pa že precej trendovskega videza in morda so se pri obliki celo zgledovali po 500. In oba (lahko) imata marsikaj, poleg omenjenega ogrevanja, denimo kamero za vzvratno vožnjo, deljivo klimatsko napravo, izdatnejšo osnovno plus ambientalno osvetlitev, … Vsega tega 500 (lounge) nima in to ga počasi izključuje iz razreda premium malčkov.
Nad 110 kilometrov na uro se že opazno dvigne notranji trušč
Majhni avtomobili so praviloma, tehnično izhajajoč pa prav iz majhnosti, manj udobni v vožnji prek neravnin in 500 ni izjema. Več bi se dalo narediti pri zvočni izolaciji, saj notranji trušč pri 110 kilometrih na uro že opazno naraste, pri 130 sta pa poslušanje glasbe in pogovor že precej otežena. Prednja sedeža sta pri tem dokaj udobna in mersko, z izjemo že pregovorno kratkega sedalnega dela, odrasla, s prenovo se pa nista znebila neljube lastnosti – da je med sedalom in naslonjalom špranja in vse, kar voznik začasno postavi na sedalo, je tam res začasno, ker hitro zdrsne na tla k zadnji klopi.
Za razmerje med močjo in maso je motor kar presenetljivo zmogljiv
Če drži, da so tipični kupci manj zahtevni vozniki, bo takšen motor zanje kar pravšnji. Ta 1,25-litrski strojček zmore danes razmeroma skromnih 70 "konjev", kar pri slabi toni mase ne more vzbuditi športnih občutkov. Ima pa lepe lastnosti: pozimi se hitro segreje, ogret zelo mirno teče, tih je vse do kakih 3000 vrtljajev v minuti (v prostem teku je skoraj neslišen), je izjemno elastičen (od 1000 do 6000!), za svoja 102 Njutonmetra pa tudi presenetljivo prožen.
Klimatska naprava: jasni, veliki klasični gumbi za upravljanje.
V mestu se zdi kar živahen, vsekakor zlahka drži ritem mestne vožnje, skupaj s preostalo mehaniko pa je tam tudi lahkoten in prijeten za vožnjo. Kljub majhni moči pri 100 kilometrih na uro še vedno dokaj hitro pospeši, če je kje zunaj naselja treba koga prehiteti, je pa res, da se ne vrti posebej rad. Do rdečega polja (6000) oziroma do prekinjevalnika (6100) se v tretji prestavi (130 km/h) že zelo težko zavrti, a je kljub temu dovolj dober, da mu zadostuje menjalnik z zgolj petimi prestavami, ki so za povrh še razmeroma dolge – za 175 kilometrov na uro se motor v 5. prestavi vrti s 4800 vrtljaji v minuti.
Za vzpone je, jasno, 100 Njutonemtrov in 51 kilovatov hitro premalo
Motor pa ima eno ne prav prijetno lastnost – z njim je le za spoznanje živahnejše speljevanje od običajnega (če že ne za voznika, pa vsaj za potnike) neugodno, saj ko voznik že skoraj spusti sklopko, motorju za hip ugasne sapa, to pa se zazna kot cukanje. V kombinaciji s to karoserijo je jasna še ena slabost – na vzponih mu hitro zmanjka moči. V vrhniški avtocestni klanec gre z veliko muke dovoljenih 130, potovalni računalnik pa pravi, da takrat srka 12 litrov za 100 kilometrov. Sicer pa zna biti pri porabi zelo zmeren (okoli 6 litrov na 100), če je voznik tipičen, torej umirjene sorte, pa tudi malo manj zmeren (tudi slabih 9), če je voznik tisti, ki bi sicer "moral" imeti abarth 500, pa zanj nima denarja.
Zadnje luči so nekaj posebnega in precej razdvajajo mnenja ljudi.
Za uživaško vožnjo: lahkotno, tudi športno rokovanje z menjalnikom
Navdušilo bo tudi rokovanje z menjalnikom: pretika lahko hitro, vselej pa lahkotno in natančno, saj so gibi ročice dovolj določeni, kratki in natančni. Malo manj natančno je vodenje tega malčka pri večjih hitrostih, ker ima razmeroma slabo smerno stabilnost, kar je sicer značilnost avtomobilov s kratkim medosjem. Stvar je daleč od nevarnega, navsezadnje tudi utrujajoče ni, je pa treba ves čas rahlo popravljati smer. A fiat 500, kot vsi njemu (velikostno) podobni, ni namenjen uživanju na dolgih poteh, pač pa lahkotni vožnji v mestih ali na podeželju.
Za pikolovce
Fiat 500 ima električen pomik šip v vratih. Voznikova gre navzdol in navzgor tudi samodejno, sovoznikova pa samo navzdol. Nikakršen življenjski problem, le smiselno se ne zdi.
Merilniki so pravzaprav 7-palčni zaslon TFT in so pregledni ter bogati, podatki na njih pa spodobno urejeni.
Tehnični podatki: Fiat 500 1.2 8V lounge
razred mini avtomobilov; 3 vrata, 4 sedeži
Motor: bencinski, tekočinsko hlajeni, 4-valjni; delovna prostornina: 1242 cm3; največja moč : 51 kW pri 5500 vrt/min; največji navor: 102 Nm pri 3000 vrt/min
Prenos moči: pogon na prednji kolesi; 5-stopenjski ročni menjalnik; pnevmatike: 195/45 R 15 H M+S
Mere, mase: dolžina: 3571 mm, širina: 1627 mm, višina: 1488 mm; medosna razdalja: 2300 mm; masa praznega vozila: 940 kg; prostornina prtljažnika: 185/610 l
Zmogljivosti in poraba: največja hitrost: 160 km/h; čas pospeševanja od 0 do 100 km/h: 12,9 s; poraba mestna vožnja: 5,5 l/100 km, odprte ceste: 4,3 l/100 km, kombinirano: 4,7 l/100 km; povprečna avtonomija: 745 km; prostornina posode za gorivo: 35 l; emisije: 115 g CO2/km
Varnost: čelni in stranski zračni blazini za voznika in sovoznika, zračna zavesa; ABS; ASR; ESP; nadzor tlaka v gumah; dve pritrdišči ISOFIX zadaj; ocena NCAP: 5 zvezdic (2007)
Oprema: daljinsko centralno zaklepanje, samodejna klimatska naprava, električno odpiranje stekel v vratih, usnje na volanskem obroču, naslonjalo zadnje klopi deljivo v razmerju 50:50, brisalnik zadaj s prekinjenim tekom, prednje meglenke, parkirni pripomoček zadaj s slikovnim prikazom
Garancija: 5-letno splošno jamstvo ali do 12.000 kilometrov, 3 leta jamstva na lak, garancija na prerjavenje 8 let, 2 leti mobilne garancije z asistenco
Osnovna cena testnega vozila: 11.990 EUR (Fiat 500 1.2 8V lounge)
Dodatna oprema: 2.800 EUR
dvobarvna zunanjost (1049,99 EUR), zunanjost 'second skin' (490 EUR), lahka platišča z gumami 195/45 R16 (190 EUR), paket city (samodejna klimatska naprava, parkirna tipala zadaj, samodejna zatemnitev vzvratnega ogledala, 590 EUR), merilniki na 7-palčnem zaslonu TFT (290,01 EUR), paket style (meglenki, bočne letvice z oznako 500, 190 EUR)
Redno servisiranje do 120.000 km: 1.822,82 EUR
Servisni intervali so na 15.000 km ali 1× letno
