Dacia dokker 1,5 dCi 90

Reinkarnacija legendarne katrce?

Že po prvih nekaj kilometrih v tem dokkerju smo se počutili nenavadno domače. Ni lep, je pa simpatično prikupen. Res se nagiba, a stika s cesto ne izgubi kar tako. Plastika je trda, a precej odporna proti praskam in očisti se z lahkoto. Motor je dovolj prožen, a prav nič požrešen. Mehanika je preverjena in preprosta. Prostora pa je zares veliko in podvozje se zlepa ne ustraši podlage, tudi če je pod kolesi razdrapan kolovoz.

Se tudi vam zdi, kot da bi opisovali nek drug avtomobil, ki je zaradi svoje vsesplošne praktičnosti, preprostosti in zanesljivosti postal nesmrtna ikona? Se spominjate legendarne katrce, renaulta 4? Ja, dacia dokker je v skupini Renault v resnici prvi avtomobili, ki ima vse možnosti, da postane dostojni naslednik katrce. To je seveda mišljeno kot kompliment. Še vedno dvomite? Pojdite v salon odprite vrata in če ste katrco nekoč res vozili, boste v dokkerju hitro opazili celo materino znamenje. Samo B stebriček poglejte od znotraj in ko boste videli, kako so nanj pritrjeni po višini nastavljivi varnosti pasovi, preprosto morate prepoznati njene gene.

Hm, lodgy bi se moral zamisliti

Dokker je postavljen na enako osnovo kot hišni enoprostorec lodgy, glavni družinski skrbnik v ponudbi Dacie, zato smo ga v vlogi družinskega avtomobila najprej postavili ob njegov bok. Hitro smo ugotovili, da ga lodgy v bistvu "nese" samo po številu sedežev (sedem). Če torej ne potrebujete teh dodatnih dveh sedežev, je tak dokker družinsko celo bolj prepričljiv.

Na bokih ima drsna vrata, na zadnji klopi so trije kompleti isofix sidrišč, v osnovi je v prtljažniku še več prostora (800 litrov), karoserija je glede na vozne občutke čvrstejša, medosje pa je enako dolgo (2,81 metra), in to ob dejstvu, da je dokker za dobrih 13 centimetrov krajši. Sedi se še višje in preglednost je naravnost odlična.

Ob tem še vedno zelo uspešno ponuja tudi obrtniške usluge, saj lahko v njem peljatepeljete 649 kilogramov, prtljažnik pa je dolg kar 1,6 metra, kar spada med najboljše rezultate v njegovi razredni konkurenci. Ob podrtih sedežih dokker pospravi za tri kubične metre tovora.

Pohvalo si zaslužijo tudi dvokrilna zadnja vrata, ki jih je z zapahom mogoče zakleniti tudi pod kotom 180 stopinj in predvsem na široko odpreti na manjšem prostoru, kot če bi prtljažni prostor pokrivala klasična dvižna vrata. Čeprav imajo tudi ta svojo prednost – kot streha v soncu in dežju. Nakladalni rob je le dobregaa pol metra (57 centimetrov) od tal. To boste vsekakor cenili, ko bo recimo treba tašči iz bližnje vrtnarije spomladi pripeljati vse tiste vreče gnojila in zemlje za lončnice. Ni kaj, dokkerjeva praktičnost res navduši in čeprav se sliši oguljeno, vam povemo, da je pravi multipraktik. Bravo, Dacia.

Manj kot boste komplicirali z opremo, bolj konkurenčnega dokkerja boste kupili

Njegovi dostavniški tekmeci (doblo, combo, kangoo, berlingo, partner, caddy itd.) so, zlasti če so vpeti v družinske posle in namesto evropalet prevažajo otroke v vrtce, šole …, res tehnično in oblikovno bolj našminkani kot dokker. Tudi počutje je v njih veliko bolj gosposko. Pri njem je kljub vsemu, tudi v najbolj opremljeni različici v potniški kabini še vedno opaziti veliko s plastiko neopaženih kovinskih delov – kot nekoč v katrci. A ne gre pozabiti, da to dejstvo za seboj potegne tudi razliko, ki je v današnjih časih precej ključna pri odločitvi, kakšen avtomobil dejansko potrebujemo. Seveda govorimo o denarju.

Testni dokker je z vso dodatno opremo stal dobrih 14 tisoč evrov. Veliko? Ni malo. Pa vendarle še vedno vsaj za tisočaka ceneje od konkurence. Če pa pogledamo bencinsko in dizelsko osnovo ter se odpovemo precenjenemu LCD-ju sredi armature, pa razlika hitro doseže tudi tri ali štiri tisočake. Poudarjamo pa, da če boste bolj premiumske občutke iskali v dokkerjevem bratrancu, s katerim si delita zadnjo premo, kangooju, boste morda lahko tudi razočarani. Otip pod prsti ne bo bistveno bolj žlahten. Pa avtomobil zato ni nič manjši, oblikovno celo prepričljivejši od kakšnega konkurenta in ergonomsko tako zadovoljiv, da mu nihče ne more reči, da je zaostal. In še to: močnejša različica 1,5-litrskega dCi-ja mu odlično pristaja. Navora je dovolj, da je motor prožen, in tako motoriziran dokker je prepričljivo poskočen tudi, ko je bolj obtežen. No, in kar je zelo pomembno, tudi poraba sledi konceptu tega avtomobila.

Kaj pa varnost? Spomin na tri zvezdice je še kako svež …

Še največ pomislekov o dokkerju kot poceni družinskem avtomobilu imamo z vidika varnosti, saj je spomin na lodgyjeve in celo citanove le tri zvezdice EuroNCAP še kako živ. Res pa je tudi, da praktično vsi ti lahki dostavniki, ki predstavljajo vse bolj prepričljivo alternativo dražjim enoprostorcem, do zdaj niso bili prav pogosti gostje v testnih laboratorijih Evropske agencije, ki opravlja preizkusna trčenja. Pa tudi med tistimi, ki so tam bili, še nihče, razen novega forda transita custom, pa še ta spada v večjo kategorijo, ni osvojil vseh pet zvezdic. Dokker z vidika aktivne in pasivne varnosti pač ni sodoben oziroma, če hočete, napreden avtomobil. Stabilnostna elektronika, štiri zračne blazine, omejevalnik hitrosti in sistem za pomoč pri zaviranju v sili (AFU), ki pomaga ohranjati nadzor v primeru silovitega zaviranja, je vse, kar na spisku varnostne opreme zmore ponuditi družini, ki bi ga kupila, ker je poceni tudi s sodobnim in varčnim dizlom v nosu ter hkrati ponuja veliko prostora.

Razumete naš pomislek? Varčevanje ima žal svojo ceno tudi tam, kjer se bo morda nekoč odločalo o dejstvu, ali biti ali ne biti. Dokkerja agencija EuroNCAP še ni ocenila, a če se bo odrezal vsaj tako solidno kot novi sandero, potem vam ga bomo brez občutka krivde lahko priporočili kot družinski avtomobil, v katerem boste razmeroma varno in res zelo "na komot" tudi brez velurja, brušenega aluminija ter množice stikal uživali na potovalnih izletih.