Sreda, 23. 11. 2022, 21.58
1 leto, 11 mesecev
Test: toyota bZ4X
Avtomobil dveh obrazov, ki so ga opazili vsi #foto
Avtomobil dveh obrazov? Toyota bZ4X se pelje odlično, vtis izza volana je zelo prijeten, celo v smer proti Lexusovi izkušnji. Tudi prostornost zadaj in splošen oblikovalski vtis avtomobila na cesti sta vredna pohvale. Osnova za prvo električno toyoto je torej dobra. Toda na drugi strani številne manjše pomanjkljivosti in le 250 kilometrov zimskega dosega opozarjajo, da morajo pri Toyoti ta nedvomno velik potencial z nekaj nadgradnjami še izkoristiti. To je seveda škoda, saj je avtomobil sicer oblikovalsko in uporabniško odličen.
Toyota je s svojim prvim pravim električnim avtomobilom dokazala dvoje: skladno s svojo 85-letno tradicijo znajo izdelati odličen, vpadljiv, udoben in dovolj praktičen avtomobil, ki brez sramu spominja celo na prestižne lexuse. Toda na področju električnih pogonov so istočasno začetniki in zato ima športni terenec bZ4X, kljub sicer dobri osnovi trenutno še veliko neizkoriščenega električnega potenciala. Bodo zadoščale že nadgradnje na daljavo?
Japonskega porekla avtomobil ne more skriti, a zasnova je sveža, prepoznavna in tudi za Toyoto dovolj drugačna.
Kratica bZ predstavlja Toyotin slogan “beyond zero”, številka velikost avtomobila, črka X pa zasnovo športnega terenca. Toyotin prvi avtomobil z električne platforme e-TNGA lahko označimo za prvo resno električno toyoto – pri tem odmislimo tistih slabih štiri tisoč električnih modelov RAV4 (dve generaciji), ki so jih že izdelali med leti 1997 in 2014. Toyota danes še vedno aktivno stavi na razpršenost elektrificiranih pogonov, zato v ospredje odkrito potiskajo predvsem svoje samopolnilne hibride. Ti delujejo odlično, so energijsko racionalno usmerjeni in tudi cenovno dostopni. Japonci razvijajo tudi vodikovo tehnologijo, ki naj bi se v prihodnje aktivno dopolnjevala z električnimi pogoni na baterijski osnovi.
Nova družina vozil z oznako bZ ("beyond zero") na ceste zdaj pošilja prav vse bolj zaželene klasične električne avtomobile. Njihov razvoj kajpak ni enostaven in tekmeci, ki danes izdelujejo avtomobile z namenskih električnih platform, to tehnologijo aktivno razvijajo vsaj od pet do deset let.
Doseg le 250 kilometrov ob polni bateriji je posledica visoke porabe - ta se je gibala med 25 in skoraj 30 kilovatnimi urami na 100 kilometrov. Namenjen predvsem kupcem Toyote, ki se želijo na elektriko peljati dlje kot v hibridih
Kot smo zapisali že ob prvih vtisih med vožnjo v danskem Kobenhavnu, bo bZ4X za zdaj predvsem zanimiv dodatek v Toyotini ponudbi najrazličnejših elektrificiranih avtomobil. Za zdaj to še ni avtomobil, ki bi na trgu električnih avtomobilov lahko storil pravi preboj in k Toyoti pripeljal nove kupce, željne elektropogonov. Glavni adut Toyote kajpak ostajajo hibridi, tu ni dvoma. So tudi daleč najbolj razširjeni alternativni pogon v Evropi.
Pri razvoju povsem električne tehnologije je težko prehitevati. Žal Toyota raziskave evropskega trga ni opravila za oceno pet. V tem primeru vozila v prvi seriji ne bi opremili komaj s sedemkilovatnim polnilcem AC (serijski bo kmalu že 11-kilovatni), dodali bi mu prikaz napolnjenosti baterije v odstotkih, pa vsaj kakšen podmenj za nadzor uporabnika nad električnim pogonom. Za zdaj ima avtomobil tudi še precejšnje težave s porabo, pa tudi pogosto zelo šibkim polnjenjem. Zimski doseg okrog 250 kilometrov danes za električni avtomobil, ki stane blizu 60 tisoč evrov, ni več sprejemljiv.
Volanski obroč je nekoliko manjši od običajnih, na merilnike pa voznik vidi prek njega.
Prostora zadaj je za noge potnikov zares veliko, le dno je precej visoko.
Visoka sredinska konzola nekoliko omejuje prostornost v voznikovem prostoru. Z menjalnikom se upravlja z vrtljivim gumbom. Avtomobil, ki krade poglede in tudi izza volana daje zelo dober vtis
Toda osnova avtomobila je na drugi strani zares dobra. Oblikovno je svež, tudi drzen in prav gotovo vpadljiv. Mimoidočim je zastal korak, ko so ga zagledali in z zanimanjem so pokukali tudi v notranjost. Vozniški prostor je sicer zaradi visoke sredinske konzole nekoliko utesnjen, toda položaj za volanom je zelo prijeten.
Volanski obroč je nekoliko manjši kot običajno in tudi na merilnike voznik za zdaj, dokler tudi v Evropi ne bo na voljo obroč z odsekanim zgornjim delom, gledamo prek obroča, in ne skozenj.
Na zaslonu pogrešamo podatke o delovanju električnega pogona, tako med vožnjo kot predvsem med polnjenjem. Toyotin korak v smeri Lexusa
Podoben pristop kot tudi pri Peugeotu, le da je Toyotin manj skrajen. Torej volanski obroč ni tako skrajno majhen kot v peugeotih in tudi na merilnike se vidi mnogo bolje, pravzaprav skoraj nemoteče.
Splošen vtis o notranjosti je pozitiven, kar velja tudi za oceno materialov in prefinjenosti izdelave. To sicer še ni ravno Lexusova raven, je pa Toyota morda najbolj do zdaj naredila korak v smeri proti svoji prestižni znamki. Prav ti poudarki dvigajo splošen vtis nad tem avtomobilom, ki kljub neučinkovitemu pogonu daje željo po vožnji.
Tako prešerno je odmerjen prostor na zadnji klopi.
Na hitrih polnilnicah DC je moč polnjenja pogosto znašala le med 20 in 30 kilovati.
Glavna prioriteta je bila prostornost na zadnji klopi
Volanski mehanizem je nekoliko trši kot v večini električnih avtomobilov. Manj je "arkaden" in zato nudi resničnejše povratne informacije s ceste. Na zadnji klopi je prostora zelo veliko za avtomobil, ki v dolžino meri skoraj 4,7 metra.
Potniki zadaj bodo občutili le precej visoko dno avtomobila, zato je položaj stopal višji kot pri nekaterih tekmecih. Pri arhitekturni zasnovi sicer poudarjamo, da so pri Toyoti pri izkoristku prostora prioriteto očitno postavili prav na prostornost zadnje klopi. Tam je prostornost nadpovprečna, povsem zadovoljiv je tudi prtljažnik (sicer brez uporabnega dvojnega dna), je pa prostora zmanjkalo za manjši prtljažnik "frunk" spredaj in tudi predala pred sovoznikovim sedežem ni. Vsega se najbrž ne da oziroma bi za kaj takega moral biti bZ4X še približno šest centimetrov daljši – s tem bi bil dolžinsko enak teslinem modelu Y.
Marsikaj tistega, kar zdaj moti, je mogoče rešiti …
Mnoge začetne pomanjkljivosti bZ4X bodo Toyotini inženirji lahko rešili na daljavo oziroma z manjšimi nadgradnjami. V avtomobile so torej že vgradili 11-kilovatni polnilec AC, prav tako bo mogoče relativno "preprosto" poskrbeti za osnovni informacijski vmesnik za področje polnjenja.
Avtomobil za zdaj tudi sedmino baterije shrani za "rezervo", zato v praksi voznik uporablja le nekaj nad 60 kilovatnih ur energije. Še največji izziv bo znižati porabo, preprečiti (vsaj pozimi) velik vpliv klimatske naprave na končni doseg in z določenimi nadgradnjami – nekatere so že napovedali – tudi urediti konstantnost hitrega polnjenja DC.
Pohvale za odličen 360-stopinjski pogled okrog vozila.
Posebnost Toyote (in Lexusa) je izjemno dolg polnilni kabel type 2. Tako je dolg, da smo ga priklopljenega lahko ovili okrog avtomobila.
Mnogi električne avtomobile dopolnjujejo že desetletje
Resnici na ljubo še praktično nihče ni čez noč izdelal celovitega električnega avtomobila. Toyota je pripravila odlično mehansko zasnovo avtomobila, ki je torej prijetna za potnike, a morajo nadgraditi pogonski sistem.
Pred desetimi leti je Tesla ponudila celovit pogon in polnjenje, a zato takrat iz vidika kakovosti izdelave še precej vprašljive avtomobile. Od takrat do danes so to področje bistveno izboljšali in prav gotovo lahko podobno stori tudi Toyota kot največji proizvajalec avtomobilov na svetu.
Okrog 60 tisočakov je ponudba električnih avtomobilov zelo pestra
Položaj na trgu je namreč leta 2022 že postal dokaj oster, čeprav o pravi velikoserijski prodaji še ne moremo govoriti. Za toyoto bZ4X je treba v Sloveniji odšteti vsaj 54 tisoč evrov, take s štirikolesnim pogonom pa se začnejo pri 60 tisočakih.
To je cenovni okvir, ki z vidika elektrike ponuja veliko – skoraj že teslo model Y (tisto, kupljeno v Avstriji, prav gotovo), Volkswagnovo družino ID.4-ID.5, tehnološko še naprednejše korejske avtomobile in bržkone tudi prihodnjega električnega renaulta scenica.
8