MAN concept S – kupe med vlačilci

Spet po tirih in vodi ter učinkoviteje po cesti

Evropska komisija je torej naznanila izrazito ekološko usmerjeno prometno politiko, po kateri namerava do leta 2050 količine ogljikovega dioksida, ki na stari celini nastajajo zaradi komercialnega prevoza, znižati za več kot polovico oziroma za 60 odstotkov.

Strategija prevoza tovora naj bi v bodoče spet izkoriščala železniške povezave, plovbo po celinskih vodah, več sredstev pa bo namenjenih tudi za subvencije razvoja in uporabe alternativnih goriv ter pogonov. Bodoča evropska prometna politika pa bo pod drobnogled morala vzeti tudi predpise, ki urejajo dimenzije gospodarskih vozil, saj so te ključne za aktivacijo bolj učinkovito aerodinamično oblikovanih tovornjakov in avtobusov.

Evropska komisija naj bi proizvajalcem tovornih vozil že obljubila, da bo v začetku leta 2013 razmislila o večjih dimenzijah podaljšanih tovornjaških kabin in prostorih, namenjenih tovoru.

Aerodinamične linije prinašajo manj upora in nižjo porabo, a kaj, ko je paleta pravokotna …

Obliko zlasti težkih tovornih vozil v veliki meri zdaj krojita predvsem predpisana dolžina in posledično na njej kar najbolje izkoriščen tovorni prostor. Največ pravokotnih evropalet gre seveda v vozilo z geometrijsko podobno obliko. Jasno, škatlasta oblika z veliko čelno površino je daleč od aerodinamičnih avtomobilskih linij in tudi orjaški usmerjevalniki zraka na kabinah današnjih tovornjakov tega dejstva ne spremenijo bistveno.

Do 37 odstotkov razpoložljive energije zdaj "pobere" zračni upor

Današnji vlačilci in priklopniki namreč zaradi svoje oblike plačujejo precejšen energijski davek. Kar okoli 37 odstotkov – odvisno od konfiguracije poti, po kateri poteka prevoz – vse razpoložljive energije, ki jo pridela sodoben tovornjak, se porabi za premagovanje zračnega upora. Jasno je torej, da se v obliki tovornih vozli skriva velika rezerva energijske in stroškovne učinkovitosti bodočih komercialnih prevozov.

MAN-ov Concept S bi z avtomobilskim količnikom zračnega upora lahko prihranil do 25 odstotkov goriva

V MAN-ovem salonu Truck forum so nam pokazali svoje videnje tovornjaka prihodnosti. MAN-ov konceptni vlačilec S s prikolico Krone AeroLiner se namreč lahko pohvali s povsem avtomobilskim količnikom zračnega upora (cw 0.3), kar pomeni, da je na račun učinkovite aerodinamike kljub enaki tovorni kapaciteti zmožen stokilometrsko razdaljo premagati s 25 odstotkov nižjo porabo goriva.

Tak vlačilec bi torej v realnem prometu lahko sto kilometrov brez težav premagal s porabo malce čez 20 litrov goriva.

Da bi se izognili turbulentnemu vrtinčenju zračnega toka, sta oba boka popolnoma pokrita

Čeprav je silhueta tega aerodinamičnega vlačilca v primerjavi s trenutnim oblikovalskim slogom sodobnih tovornjakov dejansko videti povsem futuristično, kot da bil tovornjak pripravljen za medgalaktično avtocesto, pa v resnici zadeva ni tako nova. Pri MAN-u so doktrine avtomobilskega oblikovanja pač prenesli v širše prostorske gabarite.

Da bi se izognili turbulentnemu vrtinčenju zračnega toka, sta boka popolnoma pokrita, kar pomeni, da je zaprta celo odprtina med vlačilcem in prikolico, popolnoma pokrita pa so tudi kolesa prikolice.

V prid tovornjaško popolni aerodinamiki pa sta v boke vlačilca popolnoma integrirana tudi oba rezervoarja. Na novo pa so bili razviti tudi vsi usmerjevalniki zraka, ki natančno in učinkovito preusmerjajo zračni tok ob vozilu.

Avtomobilske linije, podprte z avtomobilsko preglednostjo in varnostjo

Vsekakor pohvalno pa je tudi dejstvo, da obliki koncepta S, ki se v nekaterih podrobnostih, recimo v obliki vzvratnih ogledal, spogleduje tudi z aerodinamičnim oblikovanjem, sledi tudi avtomobilska vozna podpora.

Prej omenjena vzvratna ogleda so v bistvu nosilci za integrirane kamere, ki v širokem kotu nadzirajo oba dolga boka in v bistvu simulirata avtomobilski pogled "areaview". V prid varnosti pa se med obema zadnjima lučema prikolice nahaja celo zaslon info LCD LED, prek katerega lahko voznik pošilja prometna sporočila in opozorila vozilom, ki vozijo za njim.

Ob tem pa bo vozilo opremljeno z vsemi asistenčnimi voznimi sistemi. Njegova arhitektura pa predvideva tudi posebne deformacijske cone. Te ob trku absorbirajo sproščeno energijo in posledično ublažijo posledice morebitne prometne nesreče.

Lep in učinkovit. A kaj, ko ne sme na cesto, ker je prevelik!

MAN je torej s Conceptom S postavil močne oblikovalske temelje za vozila daljinskega, srednje težkega transporta, a kaj, ko je rdečo luč prižgala obstoječa zakonodaja. Lepotec je po današnjih predpisih za dva metra predolg, da bi lahko dobil homologacijo in z njo prosto pot na odprto cesto.

Pri MAN-u na račun aerodinamičnih linij novinca jasno niso želeli oropati statusa zmogljivega tovornjaka. A kupejevske linije so vseeno zahtevale kompromis. Da elegantni lepotec lahko pospravi 68 evropalet, je v dolžino zrasel dva metra več, kot to sedlastim vlačilcem s polpriklopnikom dopušča zakon (16,50 metra).

Ja, dolg je 18,50 metra, za dolžino običajne postelje je večji od običajnega 40-tonskega vlačilca. A vodja oblikovanja pri MAN-u, Holger Koos, poudarja, da je aerodinamični koncept dejansko zmožen doseči prej omenjene prihranke goriva, ob novih motorjih drastično znižati izpuste in posledično ponuditi tudi druge ekonomske prednosti sodobnega cestnega transporta.