Sirija, sredi vojne, sredi ceste: zbirko starodobnikov varuje – puran!

Prekletstvo zapuščine v obdobju surove vojne

Tudi s tem se rodimo: s potencialom, da nam bo nekoč všeč (avtomobilska) zapuščina. Seveda pri tem najbolj pomaga pravi impulz in Abu Omar, kakor pravijo omenjenemu Mohamedu, se je tovrstnega ljubiteljstva "nalezel" od očeta.

Ta mu je zapustil zbirko starodobnikov, ki jo skuša Abu Omar ohraniti do boljših, mirnejših časov.

Vztrajno čakanje na mir

Televizijske slike so krute in večina se pri tem zave, da si tamkajšnja večina ljudi najbrž vojne ne želi, niti je ne podpira. A človek je v duhu močan in pogosto vztrajen, čeprav le pri čakanju.

Takšna vztrajnost očitno preveva Abu Omarja, ki sicer z ne prav iskrimi očmi pogleduje po svoji zbirki.

Njegovi avtomobili so parkirani ob pločniku, na cesti, dajejo pa vtis, da gre za od vojne opustošeno področje, avtomobilski odpad ali pa kar oboje hkrati.

Večina zahodnih ljubiteljev starodobnikov bi le zamahnila z roko, se obrnila, odšla in pozabila na vse skupaj.

Leta in bombardiranje sta iz prestižnih limuzin naredila podrtije

Abu Omar očitno ni te vrste. Podedovati nekaj, kar imaš rad, pomeni tudi notranje breme, še posebej ko gre za kraj in čas, ki temu še zdaleč nista naklonjena.

Abu Omar pa je prepričan, da bo vojne konec in da se bo lotil obnove svojih vozil.

Zagotovo pa ga čaka težka naloga: avtomobili so dotrajani že zaradi same starosti, pa tudi bombardiranje je dodalo precej k sliki, ki jo vidite na fotografijah.

Pet- in večtisočletna zgodovina ter Unesco sprtih strani ne zanimata

Alep s kar pettisočletno dokazano zgodovino je eno najstarejših poseljenih mest na svetu, zaradi čudovite ohranjene arhitekture je zapisan v Unescovo kulturno zapuščino in je največje mesto v Siriji.

A v njem in okoli njega poteka tudi surova bitka med enimi in drugimi že slaba tri leta.

Z našega fotelja nič ne kaže, da bi se sprtima stranema uspelo dogovoriti o miru, lokalna zmaga enih ali drugih ga tudi zagotovo ne bo prinesla. Kdo ve.

V takšnih pogojih čaka na lepše čase tudi Abu Omarjeva zbirka.

Nekoč predsedniška vozila, pozneje filmski igralci, danes razvaline

Nekateri od njegovih avtomobilov so bili nekoč last sirskih funkcionarjev in nekatere od njih so uporabili tudi v več filmih in predstavah. Danes so blede sence samih sebe.

Na fotografijah so evropskemu očesu še najbližji bel Citroënov CX break, rdeč Puchov G in Volkswagnov type 181 (naslednik kübelwagna), sicer pa vir ne navaja konkretnih podatkov o avtomobilih na fotografijah.

Vsekakor gre za ameriške izdelke 50. in 60. let, ki jih sicer bolje poznamo iz iz Kube ("yank tank"), vključno z rdečim kabrioletom, ki naj bi nekoč v preteklosti prevažal predsednike na slovesnostih.

Kakšna je verjetnost, da se bo Abu Omarju izpolnila želja?

Ne glede na politična, kulturna in rasna prepričanja si marsikateri zahodnjak deli prepričanje in konjiček z Abu Omarjem.

Gledano s treznimi očmi mu zelo verjetno ne bo uspelo uresničiti svojih želja, a upanje, kot vemo, umre zadnje.

Morda pa se bo vojna le končala in bo zbirko od njega podedoval njegov sin, ki bo – morda – imel iste sanje kot oče in ded, pa še veliko denarja in volje, da jih obnovi in jim zgradi muzej.