Ob šestdesetletnici mercedesa SL tudi prvi Concours d'Elegance v Ljubljani

Ugotavljanje stanja slovenskih starodobnikov

Prireditev je potekala v organizaciji Mercedes klasik kluba Slovenija. Kot je dejal njegov predsednik dr. Matjaž Šekoranja, so s prireditvijo hoteli ugotoviti stanje v zgornjem, avtentičnem segmentu vozil.

Glede na to, da je pri nas prijavljenih več kot deset tisoč starodobnih avtomobilov, jih je sicer precej presenetilo dejstvo, da jih je na tekmovalni del prireditve prišlo le okrog trideset.

Torinska listina "varuje" starodobnike

Morebiti je razloge za manjšo udeležbo mogoče iskati tudi v dejstvu, da ni vse zlato, kar se sveti. Marsikdo zaradi pomanjkanja denarja svojega starodobnika ne vzdržuje po pravilih, s tem pa ta izgubi del svoje avtentičnosti.

Pri tem ne gre toliko za popolno kozmetično stanje, kot za pristnost sestavnih delov in videza, vključno z barvo karoserije.

Marsikateri lastnik zato svojega starodobnika ni želel izpostaviti strokovnemu pregledu, ki so ga sicer opravljali člani slovenske zveze SVS, ki je članica mednarodne organizacije za starodobna vozila FIVA. Organizacijo je na prireditvi sicer zastopal tudi njen predsednik Horst Bruening.

Zadeve na področju varovanja starodobnih vozil bo kmalu uredila in poenotila tako imenovana Torinska listina, ki je nastala v okviru organizacija FIVA, ki jo bo sprejela na svoji naslednji konvenciji.

Listino, ki za zdaj obsega avtomobile do letnika 1980, bodo predložili tudi Unescu, s čimer bi radi starodobna vozila dvignili na enakovredno raven drugim primerkom kulturne dediščine.

Avtomobilov seveda s tem ne bi radi spremenili v muzejske eksponate, ampak bi se njihov stanje še naprej urejalo na enak način, torej z rednim vzdrževanjem in občasno vožnjo, saj se jih le na ta način lahko ustrezno ohrani.

Zanimivi primerki avtomobilske zgodovine

Kljub temu, da morebiti ni bila najbolj množični dogodek te vrste v Sloveniji, je bilo na prireditvi mogoče videti kar precej zelo zanimivih avtomobilov. Poleg modelov, ki smo jih poznali tudi pri nas, so bili denimo razstavljeni tudi najstarejši avtomobil srečanja willys overland ter rolls-royce phantom in Daimlerjev kabriolet.

Zakonca Perkič iz Radenec sta se denimo pripeljala z amilcarjem letnika 1923, francoskim predstavnikom avtomobilske vrste "cyclecar", ki so kot lahki športniki veljali za uspešno cenejšo in tudi običajnim ljudem dostopno vrsto športnih avtomobilov. Dotični primerek sta v Slovenijo pripeljala iz Švedske, zanimivo pa je, da sta ga dejansko tudi registrirala in se z njim lahko neomejeno vozita po cestah.

Hansa šefa gestapa, alfa beograjske policije

Na razstavi je bil tudi lepo obnovljeni primerek hanse letnika 1939. Avtomobile tega tipa je v drugi svetovni vojni sicer pogosto uporabljala nemška vojska in z enim se je menda vozil celo šef gestapa na Bledu.

Lastnik Vinko Jeromen je dotični primerek pripeljal iz nemškega Oldenburga, kamor je prišel iz območja bivše NDR. Ker je imel zato kar nekaj Trabantovih in Wartburgovih delov, ga je moral korenito obnoviti, polakiral pa ga je tudi v izvirni odtenek barve, ki ga je našel v katalogu tovarne.

Najdražji in že kar neprecenljiv avtomobil na prireditvi je bil alfa romeo 1900 sprint coupé, ki mu je karoserijo oblikoval Pininfarina, podatki o številu izdelanih primerkov pa segajo od 60 do 100. Vsekakor ge za redek avtomobil, ki se lahko pohvali z zanimivo preteklostjo.

Na romunsko-jugoslovanski meji so ga menda zaplenili tihotapcem, potem pa ga je uporabljala policija v Beogradu. Končno je prišel v zasebno last, nazadnje pa ga je kupil sedanji lastnik Janko Uratnik, ki je zadnje desetletje posvetil njegovi obnovi.

Tudi odsluženi deli so lahko zanimivi

To je le nekaj avtomobilov z razstave, ki so jo spremljale tudi zanimive dodatne dejavnosti. Mercedes klasik klub Slovenija je s priložnostno razstavo primerkov vseh generacij počastil šestdeseto obletnico Mercedes-Benzove serije SL, možen je bil tudi obisk muzejskih ustanov ob Muzejskem trgu, predstavili pa so se tudi starinarji in dobavitelji nove in obnovljene avtomobilske opreme.

Zanimiva je bila tudi razstava Andreja Preglja, ki iz odsluženih avtomobilskih delov izdeluje samosvoje pohištvo in umetniške predmete. Zadeve se je domislil, ko mu je po urejanju nekega lokala v Kozini ostalo veliko delov, ki mu jih je bilo žal zavreči. Kot pravi, se za njegove izdelke zanimajo predvsem predstavnice nežnega spola, ugotavlja pa tudi, da do odpadnih avtomobilskih delov sploh ni tako lahko priti, saj jih servisne delavnice pretežno pošiljajo nazaj v tovarne, kjer služijo razvoju novih izdelkov.