Nissan juke R –"Bi ga dobil za 500 tisoč evrov?" Le nasmeh in skomig z rameni!

Nissan juke ali nissan GT-R nismo?

Že ko smo si na glavo namestili čelado in se usedli za volan enega od najbolj nenavadnih maloserijskih avtomobilov na svetu, smo si potihoma zastavili preprosto vprašanje. Bomo vozili nissana juka ali nissana GT-R? Nato smo si volan lahko nastavili tudi globinsko, velik zaslon na sredinski konzoli je kazal resnično uporabne parametre delovanja motorja v prostem teku. To je GT-R, serijski juke tega ne zmore. Smo imeli prav?

Svoje dileme nisem delil z Nissanovim inštruktorjem, ki je sedel na desnem sedežu in potrpežljivo čakal še na eno vožnjo po letališču v Megevu, visoko v francoskih Savojskih Alpah. Odgovore so mi namreč ponujali že zadušeni zvoki motorja v nizkih vrtljajih, ta je občasno in povsem aritmično povzdignil svoj glas, rahli poki in šumi Nissanove tradicionalne tehnike pod mojo zadnjo platjo in kajpak nezmotljivi vonj po pregretih zavorah.

Kot gepard, ki prede in nato tik pred napadom na svojo žrtev glasno zarjove

Premik prestavne ročice samodejnega menjalnika v način vožnje, z desno nogo pa pogumno na stopalko na plin. K odličnemu prvemu vtisu je pripomogla še letališka vzletno-pristajalna steza, ki je vodila navzdol. Da, juke R nedvomno pošteno sune v hrbet, menjalnik odlično opravi svojo nalogo in v treh sekundah smo že pri hitrosti nad 100 kilometrov na uro.

Pri četrti in peti sekundi sem dobil prvi odgovor. Pri pospeševanju in na ravnem odseku tale s stereoidi napihnjena avtomobilska raketa nima veliko skupnega z jukom. To je pač "600-konjska" nadgradnja legendarnega GT-R nismo, ki s pojavnostjo, prefinjenim zamolklim, a vendarle agresivnim zvokom turbinsko podprtega šestvaljnika na cesti zna zavzeti svoje mesto. Avtomobil pod polno obremenitvijo ne tuli kot podivjana zver, temveč raje prede kot gepard, ki iz zasede s polno močjo napade svojo žrtev.

Bi bilo pol milijona evrov zanj dovolj? Dobil sem le nasmeh in skomig z rameni.

Še preden sem imel priložnost zahajati avtomobilskega geparda, sem v pogovoru z Nisssanovimi inženirji o avtomobilu izvedel nekaj ključnih dejstev. Povedali so mi, da so do zdaj izdelali le štiri juke R druge generacije. Dva ima v lasti Nissan, dva pa je naročil še dubajski princ. O natančni ceni uradno nihče ni hotel govoriti. Ko sem inženirja vprašal, ali bi ga dobil za pol milijona evrov, se je le široko nasmehnil in skomignil z rameni.

Z zadovoljstvom pa je povedal, da je avtomobil pravzaprav skoraj prototip in da ga sestavlja mehanika nissana GT-R z dodano prilagojeno karoserijo juka. Vsi ključni mehanski deli – od motorja s 600 "konji", prenosa moči, menjalnika, vzmetenja in podvozja – prihajajo iz Nissanovega športnika. Posebnost je ročno izdelana zaščitna dna iz jekla, prilagodili so mu gredi in mu za 23 centimetrov skrajšali medosno razdaljo. Sprednja in zadnja kolesa pri juku R ločita le še dva metra in pol …

Ko z zaviranjem namensko počakaš sekundo in v ovinku dobiš vse odgovore

"Zdaj pa na vso moč in agresivno zaviraj," je moje razmišljanje prekinil glas angleškega inštruktorja na desnem sedežu, ki me je vodil med stožci po improvizirani stezi. Ker sem z zaviranjemnamenoma počakal še kakšno sekundo in je morala noga na zavorni stopalki ostati vse do vstopa v ovinek, sem hitro dobil odgovor še na drugo ključno vprašanje.

V ovinkih tale prototip ni več GT-R, temveč štirikolesno gnani gokart. Volanski mehanizem je neposreden in zelo natančen, zavore so brutalno opravile svojo nalogo, za menjalnik pa niti dobro ne vem, kdaj mu je uspelo pretakniti nekaj prestav navzdol. Juke je v desni ovinek zavil zelo ostro, zadek je rahlo zdrsnil, delček sekunde pozneje smo bili jaz, inštruktor in juke R že na poti proti naslednji kombinaciji. Ni slabo za 1,8 tone težak crossover in iskrena hvala japonskemu inženirju Izumiju Šioji, da je ročno izdelal motor tega juka R.

Ko se vse dogaja tako hitro, je težko zaznati vse podrobnosti. Ker z nekaj nezavednimi gibi rok in nog brez večjih težav nadzoruješ položaj, veš, da je avtomobil v resnici zelo predvidljiva in obvladljiva igrača na štirih kolesih.

Juke R kot divja karikatura pobeglega junaka iz japonskega akcijskega stripa

To pa velja predvsem ob vožnji po dirkališču ali letališču. Tak avtomobil bi bistveno težje obvladovali sredi vsakdanjega prometa. Kdor bi zanj odštel pol milijona evrov, ne bi smel pozabiti na visoke stroške vzdrževanja. Naš nissan juke R je imel za seboj okrog 20 tisoč kilometrov priganjanja na različnih testiranjih in predstavitvah in za zdaj dobro sledi željam sebičnih voznikov, ki izza volana hočejo le brutalno zabavo za lasten užitek. Avtomobil smo še najlažje označili za divjo karikaturo klasičnega juka, ki se po prvem vtisu zdi kot pobegli junak iz enega izmed japonskih akcijskih stripov.

Juke R bo ostal maloserijski avtomobil in viralni promotor juka kot enega najbolje prodajanih crossoverjev svojega razreda. Kombinacija crossoverja in vrhunskih športnih genov pritegne pozornost in utrdi zaznavanje prisotnosti modela na trgu.

Kdor na internetu vidi divji drift juka s tehniko nissana GT-R, se bo morda naslednjič, ko bo sam iskal nov avtomobil, spomnil na video in v množici skoraj 20 primerljivih crossoverjev izbral prav klasičnega juka. Ob vsakem takem primeru juke R nemudoma upraviči svoj obstoj. Če kje na svetu najdejo še ljudi, ki so zanj pripravljeni odšteti 500 tisočakov, še toliko bolje.

Ko smo odprli vrata in izstopili iz najbrž najbolj zmogljivega crossoverja na svetu, se nam je tudi zato porodilo še tretje vprašanje: le zakaj za vraga bo princ v Dubaju potreboval kar dva?