Boeing 727 kot stanovanje? Z veliko denarja, živcev in truda gre.

Dvesto dvajset tisoč dolarjev začetnega vložka

Campbell je upokojeni elektroinženir in amaterski ljubitelj letalstva. Za 100 tisoč dolarjev (91.000 EUR) je leta 1999 kupil potniški boeing 727-200, ki je odslužil svoje poslanstvo pri grškem letalskem prevozniku Olympic Air, potem pa porabil še 120 tisoč dolarjev, da so mu ga pripeljali v Hillsboro pri Portlandu v zvezni ameriški državi Oregon na njegovo gozdnato zemljo.

Odtlej v njem živi polovico leta, drugo polovico pa na Japonskem. Tudi tam pripravlja podoben 'projekt' odkupa odsluženega letala, zdaj ima v načrtu veliki 747-400ER, ki bi ga rad postavil na peščeno japonsko obalo. Točneje na otoku Kjušu, na njegovo vzhodno obalo pri mestu Mijazaki.

To je kakih 200 kilometrov zračne linije proti jugozahodu od nam bolj znanega mesta Nagasaki.

Letalo je na domači zemlji. Pa zdaj?

Zunanjosti ni dosti spreminjal, celo pristajalna kolesa so še na njem, letalo pa je postavljeno na betonske temelje. Krila in rep so prav tako še na njem. Da bi bilo življenje v njem mogoče, je moral poskrbeti za marsikaj, začenši z električno energijo. Pri njej je moral, med drugim, priskrbeti dodaten pretvornik s 60 na 400 hertzov, da lahko obratujejo električne naprave letala, denimo njegova zunanja osvetlitev.

Pri preureditvi v domovanje je velik del notranjosti odstranil, na primer zgornje predale v potniškem delu, a tudi veliko sedežev, čeprav jih je nekaj pustil v originali postavitvi. Tudi dotok vode oziroma vodovodna napeljava je nujno potrebna, Campbell pa je usposobil originalno stranišče in dodal improvizirano tuš kabino. Ne manjka kompletna kuhinja, pa vsa današnja bela tehnika in še kaj.

Ne pozabite na varnostne zahteve. Campbell ponuja pomoč.

Pravi, da je pomembno, da letalo ni fiksirano na podlago, saj gre za precej aktivno (potresno) področje, poleg tega je pomembno tudi, da ima več kot le en vhod oziroma izhod za primer požara.

Najbrž si ni težko predstavljati, koliko papirjev in listin je moral pridobiti, da se je projekta lahko lotil, med drugim mora njegov dom ustrezati tudi varnostnim zahtevam. A Campbell je očitno praktičen možakar, poleg tega pa očitno odprt za podobno misleče, katerim je, med drugim, na svoji spletni strani namenil osnutek priročnika 'naredi sam'.

Zakaj sploh živeti v odsluženem letalu? No, zakaj pa ne?

Campbell ima glede prebivanja v odsluženem letalo svojo filozofijo. Pravi, da je takšna letala greh preprosto spremeniti v osnovne surovine.

Meni, da bi se moralo več ljudi preseliti v prirejena odslužena letala iz vsaj dveh razlogov: prvič, ker so (kljub temu, da so prenehala leteti) še vedno kakovosten izdelek od materialov do izdelave, v katerem je življenje malce drugačno, a zanimivo; in drugič, ker meni, da si zaslužijo lepše 'življenje' po tem, ko prenehajo prevažati potnike ali tovor.

A ni edini, ki živi v letalu; natančne številke ne ve, ne vedo je niti pri organizaciji za reciklažo letal AFRA, omenja pa takšne primere od Teksasa do Nizozemske.