zastoj
nesreča
primorska avtocesta
avtocesta
Sreda, 7. 2. 2018, 12.01
6 let, 5 mesecev
Zakaj je primorska avtocesta tempirana bomba #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,26
15
Če na povprečen delovni dan na primorski avtocesti nastane zastoj, že samo tovorna vozila v eni uri sestavijo več kot pet kilometrov dolgo kolono. Ta avtocestni krak je tako obremenjen, da so dolgi zastoji neizogibni, in ker se število vozil vsako leto povečuje, jih lahko pričakujemo še več.
Snežne razmere so tudi danes v jutranjih urah povzročile nekaj nevšečnosti zaradi zdrsov tovornjakov. Slovenske avtoceste so tako obremenjene, da vsak tak izredni dogodek privede do zelo dolgih zastojev.
Po podatkih Darsa je primorska avtocesta najbolj obremenjen avtocestni krak v Sloveniji, bolj obremenjena je le še ljubljanska obvoznica.
Samo odsek na relaciji Brezovica-Vrhnika dnevno v povprečju prevozi okoli 63.500 vozil, število pa se zadnjih nekaj let vsako leto poveča za nekaj odstotkov.
Avtoceste pokajo po šivih, število vozil je na zgornji meji kapacitet
Po navedbi Darsa naj bi avtoceste sprejele največ 66 tisoč vozil. Že povprečno dnevno število avtomobilov dosega mejno vrednost, cesta pa za zelo obremenjeno velja že pri polovični zapolnjenosti kapacitet.
Ob poletnih mesecih in prometnih konicah je mejna vrednost večkrat presežena, kar vodi do zastojev, ki so bili v zadnjih letih večkrat tudi daljši od 20 kilometrov, leta 2016 celo 30.
Zastoji nastajajo že brez prometnih nesreč. Takšen je bil na primer pred leti zastoj pred Kozarjami, ki je bil dolg kar 17 kilometrov.
- Na primorski avtocesti nastal trikilometrski zastoj proti Ljubljani #video
- Glavnina snežnih padavin je mimo, sonce šele v nedeljo
- 8 dejstev o snegu, ki jih še ne poznate
Še posebej v poletnih mesecih promet na avtocesti mimo Vrhnike zelo pogosto obstoji.
Že samo tovorna vozila lahko ustvarijo več kot pet kilometrov dolgo kolono
Za primer preračuna smo vzeli dan, za katerega nam je Dars posredoval podatke. V petek, 26. januarja 2018, je cestninsko postajo Log v smeri Ljubljane prevozilo 5.570 tovornih vozil. Največ, kar 2.763, jih je bilo med 14. in 22. uro.
V tem času je odsek proti Ljubljani vsako uro povprečno prevozilo okoli 345 tovornih vozil. Če jih postavimo v kolono in upoštevamo manjši razmik med njimi, ti tvorijo več kot pet kilometrov dolgo kolono. In ko ob bok tovornim vozilom postavimo samo okoli 1.200 drugih vozil, kolikor naj bi jih po podatkih povprečno v eni uri pripeljalo v eno smer, je dolžina te vrste že daljša od kolone tovornih vozil.
V letu 2016 je odsek Brezovica-Vrhnika dnevno prevozilo 7.050 težkih tovornih vozil.
Kaj nam prinaša prihodnost?
Odgovor se nam ponuja sam - še več zastojev. Kapacitete avtocest so enake, število vozil pa se je na treh od štirih avtocestnih krakov v zadnjih 14 letih povečalo za okoli 50 odstotkov in se še povečuje. O mogočih rešitvah je ob koncu lanskega leta razpravljal tudi državni svet, omenimo nekaj glavnih.
1. Višja pretočnost z znižanjem dovoljene hitrosti
Če bi na določenih odsekih hitrost vozil znižali s 130 kilometrov na 100 kilometrov na uro ali manj, bi to povzročilo skrajšanje medsebojne razdalje in posledično bi se skozi določen odsek v eni časovni enoti spustilo več vozil.
Učinkovito naj bi bilo tudi sekcijsko merjenje hitrosti, ugotavljajo v državnem svetu.
Doziranje prometa z uporabo portalov in semaforjev je prav tako ukrep, s katerim bi zmanjšali število vozil na določenem odseku.
2. Uporaba odstavnega pasu
Mogoča je občasna ali stalna uporaba odstavnega pasu, a bi bila to zgolj rešitev za prometne konice, ko bi se pretočnost povečala za okoli 30 odstotkov. To ne bi rešilo težav v turistični sezoni. Ukrep prav tako zahteva obsežna gradbena dela, ki so velik finančni zalogaj.
"Po trenutni oceni, ki še nima podlage v izdelani dokumentaciji, bi takšna rekonstrukcija odseka s postavitvijo sistemov za nadzor in vodenje prometa na njih lahko dosegla ceno tri milijone evrov na kilometer oziroma skupno nekje 75 milijonov evrov. Vendar ob tem poudarjamo, da gre za ocene, bolj natančni okviri bodo znani šele po izdelavi ustreznih projektov in predvidenih ukrepih na odsekih. Predvidevamo, da bo rekonstrukcija teh odsekov potekala fazno in vsaj v treh gradbenih sezonah," so zapisali na Darsu.
Načrtovano je, da bi šli idejni projekti za prve odseke v izdelavo v letošnjem letu, začetek izvedbe pa je pričakovan predvidoma od leta 2020.
3. Tripasovnica
Tripasovnica v vsaki smeri, torej šestpasovnica, bi prenesla obremenitve tudi do 100 tisoč vozil na dan, a gre za dolgotrajen proces. Potrebni bodo obsežna gradbena dela, rušitve, novi nadvozi, obnovitev priključkov, širitev tudi navzven, zaradi česar bo treba odkupiti dodatna zemljišča in spreminjati državni prostorski načrt.
Vsaka gradnja bo povzročila še več zastojev.
Na preobremenjenost opozarja tudi policija
Kot so nam povedali na policiji, tudi oni že nekaj let opozarjajo na problem preobremenjenosti avtocest.
"Predvsem rešitev vidimo v razširitvi avtomobilskih cest, vsaj dograditvi tretjega oziroma četrtega pasu in preusmeritvi dela tovornega prometa, tranzita, na železnico," so zapisali na ljubljanski policijski upravi.
Kratkoročno nas lahko zastojev reši le boljše načrtovanje poti
Prav kmalu posebnih izboljšav ne moremo pričakovati. Kratkoročno bo zato vsakemu posamezniku pot olajšalo in skrajšalo predvsem dobro načrtovanje in spremljanje prometnih informacij.
Uporabniki avtocest se bomo morali sprijazniti s tem, da bo čedalje manj takšnih dni, ko se bomo po trenutnem navdihu zgolj usedli v avto in se odpeljali na cilj, kot smo tega vajeni zdaj.
15