Štajerci siti zastojev: iz Maribora do Ljubljane želijo v 50 minutah

Skupina državljanov s stalnim ali začasnim prebivališčem v Mariboru je na vlado naslovila pobudo 50 minut med Mariborom in Ljubljano, s katero opozarja na nesprejemljivost dolgotrajne poti med dvema največjima mestoma v državi, ki lahko traja tudi več ur. Zahtevajo, da se do konca leta pripravi akcijski načrt za skrajšanje te poti.

Prevoziti 133 kilometrov v 50 minutah? Povprečna hitrost bi morala biti skoraj 160 km/h …

Opozarjajo, da so Mariborčani zaradi tega v podrejenem položaju, posledično pa se zavira tudi politični, gospodarski in kulturni razvoj mesta. Pobudniki s prvopodpisano zgodovinarko in sociologinjo Matejo Ratej zato od vlade zahtevajo takojšnjo vzpostavitev ekspertne skupine, ki bo do konca leta pripravila akcijski načrt, v skladu s katerim bo mogoče 133-kilometrsko pot prepotovati v 50 minutah.

Pri tem ni povsem jasno, ali v svoji pobudi predvidevajo tako hitro vožnjo zgolj po avtocesti ali prek bistveno izboljšane železniške povezave. Hitrost na avtocesti je omejena na 130 kilometrov na uro (ponekod tudi na 100 km/h), kar povsem onemogoča vožnjo do Ljubljane v 50 minutah. Trenutno traja vožnja z vlakom iz Maribora v Ljubljano vsaj dve uri in več.

Kako daleč se v eni uri pripeljemo ob doslednem spoštovanju omejitve hitrosti? Če je ta 130 kilometrov na uro, potem lahko prevozimo natanko toliko kilometrov. Foto: Gregor Pavšič

Zastoj na vpadnicah vsakodnevni pojav

"Na štajerski vpadnici imamo v povprečju status zastoja 80 minut, na dolenjski 54 minut, na gorenjski 11 minut, na primorki sedem minut. Ljubljana postaja nepretočna. Danes vozniki ne morejo pričakovati, da se bodo v Ljubljano pripeljali neovirano. Najbolj kratkoročni ukrep bi bil razmislek o izbiri drugega prevoznega sredstva ali pa drug čas potovanja. Razmišljamo, analiziramo še druge ukrepe, tudi možnost uporabe odstavnega pasu za promet v konicah. Toda tu je treba preveriti vse infrastrukturne in okoljske omejitve na posameznih odsekih," razlaga Nataša Kovše, vodja službe za nadzor in upravljanje prometa pri Darsu.

Slab (počasen in finančno neatraktiven) javni promet prinaša veliko vozil na avtoceste

Srž zgoščenega prometa se skriva tako v omejeni pretočnosti dvopasovnih avtocest kakor tudi v izjemno visokem številu vsakodnevnih vozil na najbolj problematičnih odsekih. To ne velja le za težka tovorna vozila (TTV) na tranzitnih poteh, temveč tudi za naraščajoče število osebnih avtomobilov.

Na severni obvoznici v Ljubljani znaša povprečni dnevni letni promet (podatki za leto 2017) 75 tisoč, na štajerski vpadnici 56 tisoč, na primorski avtocesti proti Ljubljani 65 tisoč in na dolenjski avtocesti pred Ljubljano 53 tisoč vozil.

Leta 2017 je med prometno konico med Domžalami in Šentjakobom v povprečju peljalo več kot devet tisoč vozil, čez to mejo sega tudi število vozil na dolenjski vpadnici (Šmarje - Sap–razcep Malence).

Zjutraj med 7. in 8. uro lahko na dolenjski in gorenjski vpadnici pričakujemo okrog 3.500 vozil, na štajerski in primorski pa jih je dobrih tri tisoč. To je bistveno več, kot znaša osnovna prepustnost cest brez zastojev (1.800 vozil na uro).