Škandali nemške avtomobilske dinastije: Piechovo boleče slovo od Volkswagna

Konec novodobne vladavine na majhnem letališču Braunschweig

Ferdinand Piech je imel med nemškimi in nedvomno tudi evropskimi avtomobilskimi menedežerji kultni status. Vnuk Ferdinanda Porscheja je tako kot njegov oče pred vojno dvajset let vladal Volkswagnu, največjemu evropskemu avtomobilskemu koncernu, in bil skupaj z družino tudi 50,76-odstotni lastnik.

Toda kariera nekdanjega predsednika uprave koncerna oziroma aktualnega predsednika Volkswagnovega nadzornega sveta in nesporne sive eminence tega avtomobilskega velikana se je v soboto končala na majhnem letališču Braunschweig, nedaleč od glavnih pisarn podjetja. Tja so ga poklicali člani nadzornega odbora. Vodilni niso imeli niti toliko časa, da bi odšli do pisarn, zaprli so se v sobo na letališču in obračunali drug z drugim.

Izid bitke: 78-letni Piech je nemudoma podal odstopno izjavo s položaja predsednika nadzornega sveta, iz upravnega odbora podjetja pa je izstopila tudi njegova žena Ursula Piech. Uradno je bila odločitev obojestranska, po navedbah nemških medijev je to le piarovski evfemizem, kadar koga naženejo iz podjetja. Razlog? Boj za oblast v eni najpomembnejših nemških družin Porsche-Piëch.

Ferdinand Piech je namreč zahteval odstop aktualnega predsednika uprave Volkswagna Martina Winterkorna, češ da je vohunil za njim in sodeloval v zaroti, po kateri naj bi Piëcha na predsedniškem položaju zamenjal njegov bratranec Wolfgang Porsche.

Družinska terapija in prepoved dela v podjetju

Ko je Anton Piech leta 1952 nenadoma umrl, je njegove posle prevzela njegova žena, Ferryjeva sestra. Ker je leto prej umrl tudi Ferdinand Porsche, se je začel družinski boj za moč in oblast. V 70. letih je bila družina nezadovoljna s Ferryjevim vodenjem in zahtevali so njegovo odstavitev. Ferry Porsche je tedaj vso družino zbral na skupinski terapiji na družinski kmetiji v kraju Zell am See. Upal je, da se bo družina pobotala, a zgodilo se je ravno obratno. "Grozovito smo se sprli," je pozneje v svoji avtobiografiji zapisal Ferdinand Piech. Tedaj so sprejeli odločitev, da noben član družine ne bo vodil operativnih poslov njihovega holdinga. To je najbolj prizadelo sina Louise Porsche in Antona Piecha Ferdinanda. Svojo kariero je zato začel v Volkswagnu in se povzel v sam vrh tega koncerna.

Boj velikanov iz leta 2008: Porsche vs. Volkswagen

Rezultat tega je bil boj med tovarnama Porsche in Volkswagen. Leta 2008 je skušal Porsche prevzeti Volkswagen. Ni jasno, kakšno vlogo je imel pri tem Ferdinand Piech. Vedno je trdil, da je bil proti, njegov bratranec Wolfgang Porsche, sin Freddyja Porscheja, pa naj bi bil za.

Na koncu sta se podjetji združili, in to z zamenjavo delnic, tako da je zdaj družina Porsche-Piech glavni delničar koncerna Volkswagen in Porsche Automobil Holding SE, ki ima le 30 zaposlenih. Ima večino v svetu delničarjev. Pokrajina Spodnja Saška ima še vedno 20-odstotni delež in pravico veta na odločitve. Od leta 2013 ima Porsche SE kontrolni 50,76-odstotni delež v Volkswagnu AG, v zameno pa Volkswagen nadzira finančne storitve in vse blagovne znamke. To so Volkswagen, Audi, SEAT, Škoda, Bentley, Bugatti, Laborghini, Porsche, Ducati ter družbi Scania in MAN.

Boj v družini Porsche-Piech je z odstavitvijo predsednika nadzornega sveta Volkswagna dosegel vrhunec. Del družine Piech ima zdaj v nadzornem organu Volkswagna le še enega člana, in sicer Hansa Michela Piecha, iz družine Porsche pa sta to Oliver in Wolfgang Porsche. Teoretično je mogoče, da bo zdaj vrh nadzornega sveta Volkswagna zasedel Wolfgang Porsche, ki je predsednik nadzornega sveta Porsche Holding SE.

Nekdanji strateg General Motorsa švicarsko-ameriškega porekla Bob Lutz je ob vstopu Ferdinanda Piecha v avtomobilsko hišo slavnih v ZDA leta 2014 o njem govoril v presežnikih. Označil ga je za pravega avtomobilskega zanesenjaka, enega redkih na vodilnih položajih v avtomobilski industriji. V nasprotju z mnogimi ga niso zanimali le poslovni rezultati. Kot potomec inženirskega genija Ferdinanda Porscheja je bil eden najuspešnejših voditeljev v avtomobilskem poslu.

Pohvalil je tudi Piechove vizionarske prednosti. S pomočjo jasne osredotočenosti je znamko DKW preoblikoval v Audi, ta pa je, tudi zaradi vpeljave dirkaške tehnike v serijske avtomobile (prisilno polnjenje in štirikolesni pogon) ter s pomočjo naprednih tehnologij, v le nekaj desetletjih postala dominantna na področju premijskih vozil.

Piech je tudi jasno poznal razliko med "rad bi imel nekaj" in "resnično hočem nekaj". S temi besedami je Bobu Lutzu razložil Volkswagnove tesne, trimilimetrske karoserijske razmike.

Piecha naj bi odlikovalo tudi prizadevanje za najvišjo mogočo kakovost, pri uspešnem preseganju pričakovanj pa najbrž ne bi bil tako uspešen, če ne bi imel dobrih poslovnih instinktov in če v njem ne bi gorela strast za izdelovanje zares dobrih avtomobilov.