Simulator vožnje avtobusa po Ljubljani: LPP uri nove in izboljšuje obstoječe voznike

Foto: Gregor Pavšič Vožnja mestnega avtobusa se je v Ljubljani v zadnjih nekaj desetletjih močno spremenila. Avtobusi so se spremenili tehnično, več nekdanjih prometnih ulic v središču mesta je danes zaprtih, največjo razliko pa prinaša bistveno večja gostota prometa. Kompleksne vsakdanje razmere so izziv za voznike avtobusov in soočenje z njimi vsekakor ni enostavno. Prav zagotovo ste na avtobusu že doživeli mirno in drugič precej neprijetnejšo vožnjo z agresivnejšimi zaviranji in zavijanji. Vsemu temu se bodo pri izobraževanju voznikov pri ljubljanskem LPP poskušali zoperstaviti z uporabo modernega simulatorja za učenje novih in izobraževanje obstoječih voznikov. 

Programska zasnova simulatorja je razvoj AI Driving Metaverse Group (AIDMG). To je dinamični simulator, ki virtualni promet prilagaja potezam voznika. Če bi avtobus peljal prepočasi, bi se avtomobil v simulaciji vrinil predenj. Simulator stokrat na sekundo shrani po sto parametrov, ki jih zajema tako prek njegove vožnje kot tudi psihofizičnih odzivov na promet. Analiza vožnje je tako z uporabo umetne inteligence veliko celovitejša, kot bi jo bil sposoben opraviti voznik – inštruktor.

Video – prikaz delovanja simulatorja

Nekateri zanimivi vedenjski dejavniki, ki jih zajame simulator:

• Pozornost: Osredotočanje na pomembne objekte in obvladovanje motenj.

• Defenzivna vožnja: Ohranitev varnostne razdalje, prilagajanje razmeram na cesti in vremenu.

• Eko vožnja: Vrednotenje varčne in okolju prijazne vožnje.

• Pozorna vožnja: Stopnja zbranosti in hitrost odziva v kritičnih situacijah.

• Obvladovanje kritičnih situacij: Uporaba ustreznega zaviranja in izogibanje vožnji preblizu drugim vozilom.

• Manevriranje: Spretnost pri upravljanju vozila med menjavo pasov in drugimi manevri.

• Gladkost vožnje: Izogibanje sunkovitemu zaviranju in ostrim pospeševanjem za enakomerno vožnjo.

• Menjava voznega pasu: Število menjav pasu in čas, potreben za izvedbo.

• Proaktivnost: Pripravljenost na morebitne nevarnosti na cesti in predvidevanje ravnanja drugih udeležencev.

• Neagresivnost: Ohranjanje mirnega, neagresivnega vedenja v odnosu do drugih voznikov.

• Zavarovanje območja: Upoštevanje varnostnih ukrepov pred izvajanjem manevrov, kot je upočasnitev.

• Agresivnost: Izogibanje razdražljivosti in agresivnemu vedenju med vožnjo.

• Duševna pripravljenost: Kognitivna sposobnost za učinkovito reševanje voznih situacij.

• Odpornost na stres: Učinkovito obvladovanje stresa in ohranjanje mirnosti v zahtevnih razmerah.

• Srčni utrip: Spremljanje za ocenjevanje stresa in budnosti voznika.

• Elektrodermalna aktivnost (prevodnost kože): Merjenje stresa in čustvenega odziva.

• Kardiovaskularni odzivi: Splošni fiziološki odzivi na vozne izzive.

• Sledenje očem: Spremljanje gibanja oči za oceno zbranosti, pozornosti in ravni moten.

Rok Vihar, namestnik direktorja pri LPP Foto: Gregor Pavšič Voznik gre večkrat skozi zahtevne situacije, da je odziv nato že podzavesten

"Simulator je za nas velika pridobitev. Uporabljali ga bomo pri zaposlovanju novih voznikov. Tako tistih, ki so na novo pridobili vozniško dovoljenje kategorije D, kot pri voznikih, ki so morda avtobus že vozili na meddržavnih linijah. Razlike so velike. Nove kadre bomo lako veliko hitreje predstavili veliko širšemu spektru prometnih situacij, ki so nastale na podlagi izkušenj voznikov z dolgim stažem. Voznike lahko ciljno izpostavimo situacijam, in to  večkrat zapored, da s tem pospešimo usposabljanje in razvijanje podzavestih odzivov na določene situacije," pravi Rok Vihar, namestnik direktorja pri LPP. 
 
Učenje vožnje avtobusa na simulatorju je torej podobno kot trening varne vožnje avtomobila na poligonu. Po več zaporednih ponovitvah obvladamo odziv na drsni plošči, ki v hipu povzroči zdrs zadka avtomobila. 

Digitalni dvojček: najprej Celovška, nato tudi Slovenska cesta

Pri LPP trenutno simulator uporabljajo pilotno, a ga nameravajo zadržati. To bo stalen ukrep pri novih kadrih kot izpopolnjevanju in izobraževanju kadrov z daljšim stažem. Najprej so izdelali digitalni dvojček Celovške ceste. To je specifična cesta, kjer v eno smer poteka tudi rumeni pas. Tam vozijo tudi nekateri drugi upravičenci in občasno tudi kdo, ki tam nima kaj iskati. Na tej cesti je tudi veliko linij mestnega prometa, zato je zelo frekventna. Po Celovški bo po besedah Viharja najverjetneje sledila Slovenska cesta – tudi ta je zaradi mešane cone zelo specifična in za voznike avtobusov zahtevna.

"Pri vožnji mestnega avtobusa je veliko vključevanja iz odstavnih niš nazaj na cesto. Voznik mora biti pozoren na promet na levi strani, pri speljevanju mora s kančkom očesa gledati tudi na potnike v avtobusu. Zgodi se tudi, da v zadnjem trenutku proti avtobusu teče potnik, morda potrka na vrata, in to v trenutku, ko je okrog avtobusa že tako veliko prometnega dogajanja. Voznik mora tako predelati veliko informacij, kar pa sčasoma pride vozniku v podzavest. Učenje na simulatorju lahko to le še pospeši."

Foto: Gregor Pavšič Foto: Ana Kovač

Novozaposleni voznik avtobusa ima dvotedensko uvajanje

Pri LPP sicer vsakega novozaposlenega čaka dvotedensko uvajalno obdobje. V tem času dobi mentorja iz vrst najizkušenejših voznikov. Ti vodijo začetnika in po dveh tednih ta spozna mestne linije in pridobi dovolj izkušenj, da lahko nato tudi samostojno vozi mestni avtobus. Kadrovsko vprašanje pa je za LPP prav gotovo pereče, saj voznikov za mestne avtobuse v Ljubljani primanjkuje. 

"V mestnem prometu imamo zdaj okrog 430 voznikov, v medkrajevnem pa še dodatnih sto. Skupaj je torej okrog 530 voznikov. Potrebovali bi jih še vsaj od 50 do 70. S tem bi bili drugi manj obremenjeni, lažje bi tudi izvajali širitve prevozov. V našo interno akademijo imamo sicer trenutno vključenih 70 mladih voznikov, ki so v fazi pridobivanja vozniškega dovoljenja kategorije D. Ko bodo končali šolanje, jih bomo zaposlili in s tem zapolnili želene kvote pri novem kadru," pojasnjuje Vihar. 

Prihaja avtobus na vodik, nato tudi polno električni avtobusi ...

LPP bo še ta mesec v svojo floto sprejel prvi avtobus s pogonom na vodik, prihajajo tudi polno električni mestni avtobusi. Kako razvoj pogonske tehnologije vpliva na naloge voznikov?

Vihar: "Avtobuse se v osnovi vozi na podoben način. Novi imajo boljše klimatske pogoje, udobnejše sedeže, boljši servovolan, električni nimajo več niti menjalnika. Z vozilom je lažje upravljati. Voznik pa na drugi strani pridobiva več informacij. Ima veliko sistemov, ki jih mora nadzorovati. Podobno kot upravljanje letala, kjer pilot večino časa nadzoruje sisteme. Na dolgi rok se bo poklic približal temu. Avtobusi so močno napredovali pri pasivni in aktivni varnosti. Včasih je voznik pogledal v ogledalo in se še malo obrnil nazaj in je že videl, ali ima koga v mrtvem kotu. Danes pa ima avtobus senzorje spredaj in ob strani, opozarjajo ga številne kontrolne lučke, še vedno se voznik zanaša tudi na svoj vid. Vsekakor mu informacije pomagajo, da ne pride do nesreče, toda obseg informacij zanj je zdaj nedvomno večji."