Petek, 20. 9. 2024, 15.05
2 meseca
Kdaj bodo električni avtomobili na voljo za manj kot 25 tisoč evrov?
Se je pri cenah začel preobrat? Nekaterim že uspeva, mnogim še ne.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,09
Kako dolgo bodo v prodajnih salonih še neelektrificirani bencinsko gnani majhni avtomobili s ceno pod 20 tisočaki in kdaj jih bodo električni cenovno ujeli? Z upoštevanjem subvencij se je ta preobrat dejansko že začel.
Ko sem nedavno sredi Torina udobno sedel na zadnjih sedežih dongfeng boxa in opazoval njegovo kakovostno notranjost z malo cenene plastike, sem razmišljal naslednje – je po letih obljub o cenovno dostopnejših električnih avtomobilov ta evropska novost vendarle napoved občutnejših sprememb? Pa ne le za električna vozila, temveč tudi za njihove konvencionalne tekmece s klasičnimi motorji, ki imajo za zdaj še lahko motorje brez hibridnih dodatkov in s tem uživajo ceno pod 20 tisočaki?
Da trg električnih avtomobilov v Evropi stagnira, ni presenečenje …
Prav gotovo ni daleč od resnice, če zapišem, da je bila prodaja električnih avtomobilov v zadnjih letih presenetljivo dobra. Taka ocena bi veljala na podlagi razmerja med kakovostjo, zanimivostjo in tehnično naprednostjo obstoječih vozil ter njihovo ceno. Izjema je bila Tesla, ki je s svojima avtomobiloma vlekla naprej celoten trg. Ko se je letos Američanom rast prodaje ustavila, je vsaj v Evropi zastal celoten trg.
Že prej je bilo jasno, da bo za prodajo električnih vozil sredina desetletja zelo težka. Cenovno dostopnejših avtomobilov na trgu še ni, pri večjih vozilih pa proizvajalci razvijajo nove platforme in marsikdo, ki danes avtomobila nujno ne potrebuje, raje počaka na tehnološko bolj dovršen izdelek. Na trgu pa je omejeno tudi število ljudi, ki bi za električni avtomobil odšteli med 40 in 60 tisoč evri.
Kje je torej ustrezna cenovna meja za "ljudski" avtomobil, ki bi na trgu zares uspel?
Med najbolje prodajanimi avtomobili v Sloveniji je še vedno renault clio. Začetna cena je resda pri 17 tisoč evrih, toda tak z bencinskim motorjem TCe90 in srednjim paketom opreme stane 19 tisoč evrov. Kdor bi izbral hibridni pogon, takšni kupci pa so vsaj v Sloveniji po podatkih trgovcev še v manjšini, bi za clia danes že odštel vsaj 25 tisočakov. V Sloveniji je sicer najbolj priljubljen bencinsko gnani clio z nacionalnim paketom "I feel Slovenija", pri katerem se cene gibljejo okrog 17 tisočakov.
Pod 20 tisoč evri so torej večinoma na voljo mestni avtomobili, ki še nimajo elektrificiranih pogonov. Več znamk ima precej nizko postavljene modele, a z nekaj opreme je treba zanje že odšteti blizu 20 tisočakov. Tudi Škoda osnovno fabio nudi za vpadljivih 14 tisočakov, toda fabia s samodejnim menjalnikom stane več kot 20 tisočakov, tudi s srednjim paketom opreme pa vsaj okrog 18 ali 19 tisočakov. Ta cenovni rang je torej postal realnost za nakup avtomobilov tega segmenta.
Zdi se neizogibno: stroški emisijskih standardov bodo podražili avtomobile s klasičnimi motorji
Prodajni analitiki za prihodnja leta napovedujejo podražitev avtomobilov s klasičnimi motorji. Ker se bodo slej kot prej zaostrili standardi glede izpustov, bo to pomenilo (nujno) hibridizacijo pogonov in s tem dvig cen vsaj blizu 25 tisočakom. To sporoča konkreten primer clia.
Zato prav na ceno 25 tisoč evrov ciljajo proizvajalci električnih vozil. Ko se bodo cene avtomobilov te velikosti izenačile, bodo električni pogoni postali zanimivejši. Pri štirimetrskih avtomobilih je manj pomembno, kakšen je doseg imajo in kako hitro se polnijo, saj jim je večinoma namenjena vloga drugega domačega avtomobila. Kdor ga bo polnil doma, bo imel v bateriji povprečno dovolj kilometrov za več dni rutinske vožnje med domom in službo.
Dacia pred prihodom novim še čisti zalogo prvega springa
Cenovno izhodišče 25 tisočakov med električnimi avtomobili je med prvimi dosegla dacia spring. Prodajno pa v Sloveniji ta malček, ki je nastal na precej stari zasnovi, ni pretirano navdušil. Dacia že ima izboljšanega springa, a v Sloveniji prodajajo še starega iz zaloge.
Med novostmi je pod mejo 25 tisoč evrov v Slovenijo pripeljal omenjeni dongfeng box. Je prvi med kitajskimi avtomobili, ki na trg prihaja s privlačno ceno in zanesljivostjo velikega proizvajalca, kar kitajski državni Dongfeng prav gotovo je. Box kaže smernice in trende za prihodnost tudi drugim proizvajalcem, ki bodo še vstopili v ta cenovni razred. Prav gotovo ne bo dovolj le vgradnja električnega motorja, saj bodo kupci pričakovali boljši prostorski izkoristek, dobro opremo in podobno.
Razliko med bencinskim in električnim pogonom danes rešuje subvencija
Subvencije sicer niso stalna rešitev, toda trenutno so zelo ugodne. Za avtomobile tega razreda znašajo 7.200 evrov, pri čemer ni pomemben delež maloprodajne cene, ki ga subvencija nadomešča. Električni avtomobil s ceno okrog 25 tisoč evrov se z upoštevanjem subvencije poceni na veliko bolj sprejemlijvih 17 ali 18 tisočakov. To je že realna cena za najpogosteje izbrano slovensko konfiguracijo clia.
Renault in Hyundai ga imata, Volkswagen še pri konceptu
Evropa na tem področju zamuja. Volkswagen je šele pri konceptu ID.2all, ki napoveduje električni avtomobili s ceno od 25 tisoč evrov naprej. Koliko bo Volkswagnov avtomobil dejansko stal, bo znano šele ob prihodu na trg. Tudi Renaultova obujena petka ima izhodiščno ceno pri 25 tisočakih, toda z nekaj opreme in morda večjo baterijo so bolj realne cene vsaj okrog 30 tisočakov. Petka bo v Slovenijo predvidoma pripeljala v začetku naslednjega leta, podrobne ecene pa še niso dokončno znane.
Podobno velja za Hyundai, ki bo v začetku prihodnjega leta v Evropo (in tudi Slovenijo) pripeljal električnega insterja. To je prenova obstoječega modela iz Koreje in hiter odgovor na potrebo, da je zavoljo regulativ z izpusti in kitajske konkurence tak avtomobil nujno imeti. Tudi zanj so obljubili izhodiščno ceno 25 tisoč evrov.
Toyota, ki velja za drugo najuspešnejšo znamko v Evropi, hibridnega yarisa ponuja za vsaj 21 tisoč evrov. Tisti najbolje opremljeni pa stanejo celo blizu 30 tisočakom.
Citroena C3 in e-C3 v Slovenijo jeseni, razlika med obema je devet tisočakov
Med evropskimi proizvajalci so pri cenovno dostopnjših električnih vozilih nekoliko bolj zavihali rokave pri Citroenu. Niso sicer razvili namenskega električnega modela, temveč le nekoliko taktično predelali novega C3 (in C3 aircross). Oba bosta na trgu na voljo tako z bencinskim kot z električnim motorjem. V Slovenijo naj bi pripeljala letos jeseni, a uradne potrditve datuma še ni.
Želja Francozov je, da bi istočasno pripeljali bencinsko in električno gnanega C3. Po ceniku sodeč pa bo razlika med obema zelo velika, in sicer okrog devet tisoč evrov. Medtem ko bodo bencinski nehibridizirani C3 cenovno ugodni s ceno tudi krepko pod 18 tisočaki, bo e-C3 brez upoštevanih popustov očitno dražji od 25 tisočakov.
Kot že omenjeno v uvodu, bo potencialnega kupca danes zanimalo, kako dolgo bo v Evropi še mogoče kupiti neelektrificirane bencinsko gnane avtomobile s ceno pod 20 tisočaki?
Kaj pa električni malčki za 20 tisočakov?
BYD v Evropo svojega nizkocenovnega aduta seagulla še ni pripeljal. Doma ga že imajo in seagull je bil že nekajkrat na mesečni ravni najbolje prodajani avtomobil na Kitajskem.
Seagulli s pričakovano ceno okrog 20 tisoč evrov se po cestah že vozijo, v Evropi Renault primerljivega twinga šele razvija, pri Volkswagnu pa šele premlevajo, ali se bo potencialni ID.1 stroškovno sploh izšel.
