Po 40 letih iz ZDA v Evropo: prava zamenjava za enoprostorce? #video

Glede na njegove dimenzije, sloves in izvor so vsi pod pokrovom motorja pričakovali prostorninsko velik in požrešen osemvaljnik, a na presenečenje (in razočaranje) mnogih explorerja poganja priključno hibridni pogonski sklop. Pravzaprav gre za edino pogonsko opcijo, ki je svoje mesto našla v tem orjaškem športnem terencu predvsem zaradi evropskih emisijskih pravil in vse bolj očitnega evropskega umikanja k električnim pogonom.

"Downsizing" po ameriško

Učinkovitosti in zmogljivosti pogona nimamo očitati ničesar. Navsezadnje govorimo o 2,5 tone težkem športnem terencu z nameščenimi 20-palčnimi platišči, ki ima sistemskih 336 kilovatov in kamionskih 3.825 njutonmetrov navora. Vgrajena baterija z zmogljivostjo 13,6 kilovatne ure dovaja energijo 75-kilovatnemu motorju, zaradi mase in same (ne)aerodinamičnosti modela pa smo izključno na električno baterijo prevozili med 30 in 35 kilometri. Nekaj ameriških vozniških občutkov pričara trilitrski šestvaljnik z 257 kilovati, ki prav prijetno prede in poskrbi za presenetljivo močan sunek v hrbet ob polnem pritisku na stopalko za plin.

Vsakomur je hitro jasno, da gre za nenavadno zmes, ki je v prvi vrsti namenjena zadovoljitvi evropskih uradnikov. Zavedati se je treba, da explorer s tem pogonom ni namenjen voznikom, ki bodo hoteli voziti izključno na električno energijo, ponuja pa dobro zmes ameriškega sloga in vsakodnevne uporabnosti – s polnjenjem čez noč, na domači polnilnici, pa lahko komu ob manjšem številu dnevno prevoženih kilometrov omogoči tudi zelo ugodno vožnjo.

Explorer je res pravi cestni velikan, saj v dolžino meri več kot pet metrov in je širok več kot dva metra. Foto: Gašper Pirman

Stranska sedeža v drugi vrsti se pomakneta naprej in s tem olajšata vstop v tretjo vrsto. Sedeži v tretji vrsti se dvignejo ali spustijo elektronsko. Foto: Gašper Pirman

Ni marketinški trik, lahko je uporaben kot enoprostorec

Če bi govorili o 5,06-metrskem karavanu ali enoprostorcu, bi bilo vsem takoj kristalno jasno, da gre v prvi vrsti za družinsko uporaben Na elektriko smo prevozili okoli 30 kilometrov. Foto: Gašper Pirman avtomobilski model. A pri športnih terencih ni vedno tako. Kljub večjim dimenzijam vsi ponujajo manj prostora, so bistveno slabše družinsko uporabni in imajo manjše prtljažnike. Pri explorerju se vseeno zdi, da so pri Fordu storili korak naprej in se zelo potrudili, da upraviči svoje dimenzije. Na koncu jih tudi mora, saj bo ob odhodu galaxyja prevzel njegovo mesto družinskega multipraktika znotraj Fordove družine.

Najprej moramo pohvaliti tri ločene sedeže v drugi vrsti. Škoda le, da sta pomična le stranska dva, in še to predvsem zaradi lažjega vstopanja v tretjo vrsto. Tako kot pri vseh sedemsedežnikih je tudi tukaj prostornost za kolena odvisna od položaja sedežev. Če torej pomaknemo sedeža povsem nazaj, nam je ostalo za kolena več kot 20 centimetrov prostora. Če smo sedeža pomaknili povsem naprej, je bilo prostora za kolena še dovolj, a smo bili z njimi že zelo blizu naslonjalu sprednjega sedeža. Pomik naprej je omogočil, da v zadnji vrsti udobno sedi odrasla oseba, če pa je bil sedež pomaknjen povsem nazaj, pa je zadaj prostora le za otroške noge. Ob kompromisu vseh potnikov smo mnenja, da bi se lahko tudi na nekoliko daljši razdalji vozilo sedem odraslih potnikov, brez večjih težav pa pet odraslih potnikov in dva otroka. V resnici bi imel še največ težav potnik na sredinskem sedežu druge vrste, saj mu prostor za noge v določeni meri jemlje sredinski tunel in v napoto bi mu bila naprej pomaknjena stranska sedeža.

Explorer ima v osnovni postavitvi manjši prtljažni prostor kot S-max, a zaradi daljšega medosja je ta večji ob podrti drugi klopi in ob postavljenima dodatnima sedežema v prtljažnem prostoru. Foto: Gašper Pirman

Brez bogato odmerjene dodatne opreme ne gre

Hvalimo tudi opcijo 220-voltnega priključka zadaj. Foto: Gašper Pirman Sedeža v tretji sedežni vrsti se elektronsko pospravita v dno prtljažnega prostora, s tem pa prostornino prtljažnika povečamo s 330 litrov na 635 litrov. Če podremo še drugo vrsto sedežev, nastane ravno dno, že tako velik prtljažnik pa postane res ogromen. Dostop do tretje klopi zahteva nekaj telovadbe, a odprtina je dovolj velika tudi za dostop odraslih. Tako kot pri vseh podobnih sedemsedežnikih gre za nekakšen kompromis, moramo po pohvaliti lahkotnost pomika stranskega sedeža, saj ga je v našem primeru lahko pomaknil naprej šestletnik in sedel v tretjo sedežno vrsto.

Pogled na armaturno ploščo in voznikov prostor zna marsikoga zavesti o praktično popolni opremljenosti explorerja. Osrednji pokončno postavljeni zaslon na dotik daje občutek sodobnosti, a z množico fizičnih stikal se dodobra razlikuje od množice novodobnih športnih terencev na naših cestah. Namenoma ob tem nismo zapisali, da se razlikuje od svojih konkurentov. Teh praktično ni, saj je explorer zaradi svoje velikosti, pogona in navsezadnje tudi cene skoraj edinstven avtomobil na naših cestah. Nikakor ne moremo reči, da so bili nad njim navdušeni samo ljubitelji ameriških avtov, našel je veliko simpatij, ki razen prek spleta še niso imeli konkretnejšega stika s tako očitnim predstavnikom ameriških cest.

Prijetno hrumenje ali električna tišina

Ko potegnemo črto, je explorer prijetna osvežitev naših cest, ravno prav ameriški in nastopaški, nadpovprečno opremljen, a cenovno postavljen zelo visoko in s tem nedosegljiv večini kupcev. Hvalimo njegovo vsestranskost, saj se zaradi svojih dimenzij lahko po prostornosti kosa tudi z enoprostorci. Obenem gre za pravega vlečnega konja, ki lahko vleče prikolico z maso do 2,5 tone.

Galerija: je lahko explorer konkurent enoprostorcem?

Fotogalerija

1

 / 34