Nedelja, 15. 1. 2023, 6.35
1 leto, 9 mesecev
Croatia WRC
Ozadje nepozabnih prizorov: zanimivi podatki tudi za Slovenijo
Čez tri mesece bo Hrvaška v neposredni bližini Slovenije tretjič gostila reli za svetovno prvenstvo. Ta organizatorja stane skoraj tri milijone evrov, ki pa jih je brez generalnega komercialnega pokrovitelja težko pokriti. Sodeč po temeljiti študiji zagrebške ekonomske fakultete si je vse preizkušnje skupno ogledalo okrog 310 tisoč ljudi, med temi je bila desetina Slovencev.
Prihodnji konec tedna se bo v Monte Carlu začelo novo svetovno prvenstvo v reliju, ki ga bo letos sestavljalo 13 prireditev. Za Slovence bo spet najbolj zanimiv aprilski reli na Hrvaškem, ki je v zadnjih dveh letih navdušil z atraktivno traso, odlično atmosfero in obakrat dramatičnim razpletom v zadnjih ovinkih relija.
Zaradi lege večine hitrostnih preizkušenj – letos bodo eno umaknili in ji dodali novo v Gorskem Kotarju – del karavane obišče tudi Slovenijo. Bela krajina je le streljaj od ovinkov hrvaškega spektakla, do hitrostnih preizkušenj vodijo ceste iz Slovenije in prečkanje državnih meja bo letos po odpravi schengenske meje še enostavneje.
Prizori s ceremonijalnega štarta v Zagrebu so bili v obeh izvedbah relija nepozabni.
Daniel Šaškin, gonilna organizacijska sila relija za svetovno prvenstvo na Hrvaškem. Eden glavnih izzivov je iskanje generalnega komercialnega pokrovitelja
Že pred dnevi smo pisali o temeljiti analizi o socialno-gospodarskem vplivu relija na osrednji del Hrvaške. Ta izpostavlja velik gospodarski izkupiček prireditve, ocenjen na skupno 105 milijonov evrov, promocijo Hrvaške v tujini, pospešitev za turizem zunaj glavne poletne turistične sezone in ekonomske priložnosti tudi za lokalno prebivalstvo.
Na prvem mestu med še nerešenimi izzivi je pridobitev velikega pokrovitelja relija, kakršne poznajo nekateri izmed relijev v koledarju svetovnega prvenstva. Ta bi lahko razbremenil pomen milijon evrov letnega vložka, ki ga prispeva hrvaška država, in tudi organizatorja, ki je moral, sodeč po analizi, del stroškov spet kriti iz lastnega žepa.
Med anketiranci so bili obiskovalci iz 18 različnih evropskih držav.
Kar 78 odstotkov navijačev mlajših od 45 let
Najprej o profilu povprečnega obiskovalca. Dobri dve tretjini teh so predstavljali domačini, preostalo tretjino gosti. Povprečni gledalec je bil moški, kar 78 odstotkov obiskovalcev je bilo mlajših od 45 let. Obiskovalci so bili po starostnih skupinah 18–24, 25–34 in 35–44 razporejeni približno enako (okrog 26 %). Približno polovica je reli obiskala s prijatelji, okrog 40 odstotkov pa s svojo družino.
Pričakovano je največ gledalcev prišlo iz Hrvaške, in sicer 76 odstotkov. Med tujci jih je največ, dobrih deset odstotkov, prišlo iz Slovenije. Preostale posamične države niso imele več kot triodstotnega deleža pri skupnem obisku, ki je po oceni organizatorja štel 310 tisoč ljudi. Med anketiranci so bili sicer prebivalci 18 različnih evropskih držav.
Gledalci se tudi "ponavljajo", toda samo v Kumrovcu jih je bilo kar 75 tisoč
Pri tem velja poudariti, da je pri tovrstnem športu na prostem težko določiti natančno število ljudi. To kajpak ni štadion z oštevilčenimi sedeži ali športno prizorišče, za katerega mora vsak plačati vstopnino. Omenjena številka predstavlja skupno število ocenjenih obiskovalcev na posameznih hitrostnih preizkušnjah, v servisni coni in na štartu v Zagrebu. Del ljudi se tudi prekriva oziroma se pojavlja na več mestih.
Tako jih je bilo največ na zadnji in odločilni hitrostni preizkušnji v Kumrovcu. Tam se je zbralo kar 75 tisoč ljudi. Po 30 tisoč so jih našteli na uradnem testiranju "shakedown", na preizkušnji pri Pećurkovem Brdu, celo 35 tisoč ljudi pa na preizkušnji Vinski Vrh–Duga Resa pri Karlovcu.
Letos bo imel reli novo hitrostno preizkušnjo v Gorskem Kotarju oziroma celo v neposredni bližini Kočevja.
Slaba polovica ljudi je prenočila, mnogi tudi v Sloveniji
Lep del karavane, ki je torej štela več deset tisoč ljudi in je potovala med hitrostnimi preizkušnjami, je zapeljal tudi v Slovenijo ter uporabljal maloobmejne prehode za lažje dostope do hitrostnih preizkušenj iz slovenske smeri. Zaradi lažje dostopnosti je marsikdo raje prenočeval v Beli krajini kot na Hrvaškem.
Teh uradna študija ne zajema, zato pa o prenočevanju pravi naslednje: slaba polovica obiskovalcev relija je na Hrvaškem prenočevala vsaj eno noč, tisti drugi pa so bili enodnevni obiskovalci. 16 odstotkov jih je nočilo tri dni, 14 odstotkov pa dve noči.
Skupno število nočitev so ocenili na od 150 do 170 tisoč.
Vsak obiskovalec je v povprečju zapravil več sto evrov
Vse to vpliva na neposredne prihodke za lokalno gospodarstvo. Tako je torej tamkajšnji turizem dobil pomemben pospešek zunaj glavne turistične sezone, pa lokalni gostinci in podobno. Po oceni študije je povprečni domači obiskovalec med relijem zapravil 102 evra, tujci pa 370 evrov. Celoten gospodarski izkupiček prireditve so snovalci študije ocenili na 105 milijonov evrov.
Sovozniško izkušnjo je lani na testu doživela tudi hrvaška ministrica za šport Nikolina Brnjac.
Organizatorja tak reli stane skoraj tri milijone evrov
Medtem ko je nosilec hrvaškega relija za SP uradno hrvaška avtomobilska zveza HAKS, je glavni organizator društvo Auto Klub Cro Dakar Team. Tam sta gonilni sili predvsem Daniel Šaškin in Marin Frčko. V času nastanka študije še niso bili znani dokončni prihodki društva. V analiziranem časovnem obdobju so prihodki organizatorja znašali 2,5 milijona evrov, daleč največje posamično nakazilo, milijon evrov, je prispevala hrvaška vlada. Odhodki so znašali 2,9 milijona evrov, ob koncu izdelave študije je bila bilanca negativna v višini 362 tisoč evrov.
Med izstavljenimi računi je po višini zneska največ tistih iz Hrvaške (1,79 milijona evrov), med tujimi odhodki pa je bila najvišja kotizacija na račun promotorja svetovnega reli prvenstva (nemško podjetje WRC Promote Gmbh) prvenstva za njihove storitve in komercialne pravice. Ta je znašala okrog milijona evrov.
Konkurenca za koledar SP je velika
Več kot 97 odstotkov vprašanih podpira, da Hrvaška gosti reli za svetovno prvenstvo. Pogodbo s promotorjem imajo sklenjeno tako za letošnje kot tudi za prihodnje leto. Konkurenca za vstop v koledar pa je po koncu epidemije covid-19 zelo velika – in to kljub visokim stroškom. Še posebej velika bo med evropskimi prireditvami, saj trenutno le štirje reliji potekajo zunaj Evrope (Mehika, Čile, Kenija, Japonska). Ta delež se bo v prihodnje predvidoma povečal.
V naši neposredni bližini bodo letos na primer prvič izpeljali tudi srednjevropski reli za svetovno prvenstvo (štart na Češkem, hitrostne preizkušnje v Nemčiji in tudi Avstriji), v koledar želijo Savdijci, iz njega so letos izpadli Španci in Novozelandci, že več let svojega relija za SP nima več niti Velika Britanija.
1