Kaj pa pri nas? Sosede čez noč presenetile 30 odstotkov dražje položnice.

Dvig cene električne energije v Italiji bi lahko bil višji za kar 45 odstotkov, a se je pred tako drastičnim dvigom vmešala država. Z raznimi ukrepi, vrednimi tri milijarde evrov, so omejili dvig cen, a položnice za državljane bodo oktobra še vedno znatno višje. Italijani pa bodo s tem dvigom imeli najdražjo električno energijo v Evropi. Megavatna ura bo namreč stala 145,03 evra (brez DDV), kar je več kot na Portugalskem in v Španiji, kje so bile cene na začetku septembra 141,71 evra (brez DDV) za megavatno uro električne energije. V prvem četrtletju je bila cena za megavatno uro 143,6 evra, v drugem četrtletju (podatkov za tretje četrtletje še ni) pa je bila povprečna cena električne energije v Sloveniji višja za sedem odstotkov - 0,165 evra za kilovatno uro oziroma 165 evrov za megavatno uro (z DDV).

Foto: Statistični urad Republike Slovenije

Sprememb na položnicah ne bo za najbolj ranljive skupine

V Italiji bodo pred tretjinskim dvigom električne energije in zemeljskega plina izvzeti tisti prebivalci, ki imajo letni dohodek, manjši od 8.265 evrov, družine z vsaj štirimi mladoletnimi otroki in prihodki, manjšimi od 20 tisoč evrov, nezaposleni, upokojenci in prebivalci s težjimi oblikami bolezni. Italijanski premier, Mario Draghi, je zaradi vse dražjih energentov in električne energije že pozval Evropsko unijo za načrt, kako se izogniti nadaljnjim dvigom cen na evropski ravni, in ukrepanje.

Za zdaj cene ostajajo enake

O trenutnem položaju glede električne energije smo povprašali dobavitelja električne energije Gen-i. "Cene fosilnih goriv so izjemno poskočile v zadnjem času, tako je cena za sodček nafte danes že preko 80 dolarjev (za primerjavo: lani aprila je bila 40 dolarjev), cena premoga pa je narasla že za več kot 100 odstotkov. Hkrati pa dosegajo zgodovinske ravni cene emisijskih kuponov, ki so že prebile 60 evrov na tono CO2. Zato se jasno kaže, da se naložbe v obnovljive vire in elektriko brez CO2 čedalje bolj izplačajo.

Kljub temu da so se v zadnjem letu cene električne energije na mednarodnih trgih zvišale za več kot 200 odstotkov, zemeljski plin pa za skoraj 400 odstotkov, Gen-i v zadnjem letu posluje dobro in skladno z razvojnimi cilji. Z vlaganjem v analitiko in digitalizacijo ter posledično uspešnim zakupom energije na mednarodnih trgih za slovenska gospodinjstva še vedno uspeva dobavljati elektriko po nespremenjenih cenah. V Gen-i namreč že več kot sedem let nismo podražili cen tarif rednega cenika električne energije za gospodinjske odjemalce, ki tudi letos ostajajo nespremenjene. V prvem valu epidemije je podjetje Gen-i stopilo naproti strankam in pripomoglo k lajšanju posledic prvega vala epidemije s 15-odstotnim znižanjem elektrike za tri mesece (marec 2020–maj 2020) vsem našim obstoječim in novim odjemalcem. Tako kot v prvem valu so nam tudi sedaj najbolj pomembni naši odjemalci, zato v času zahtevne zdravstvene situacije ne nameravamo dražiti cen tarif električne energije za gospodinjstva.

Pri Gen-i pravijo, da v času zahtevne zdravstvene situacije ne nameravamo dražiti cen tarif električne energije za gospodinjstva.

Zaloge zemeljskega plina vse manjše

Pred prihodom zime skrbijo tudi vse manjše zaloge zemeljskega plina, povečano povpraševanje in slabša dobava pa dvigujeta cene v nebo. Cene zemeljskega plina so se v Evropi začele dvigovati že na začetku letošnjega leta in so se do septembra dvignile za neverjetnih 250 odstotkov. Še toliko bolj skrbi podatek, da so se od avgusta do danes cene dvignile za kar 70 odstotkov. "V Energetiki Ljubljana smo s 1. avgustom 2021 redni cenik plina uskladili navzgor, in sicer za 11 odstotkov in znaša 0,02695 EUR brez DDV," so nam na vprašanje, ali lahko pričakujemo zvišanje cen zemeljskega plina odgovorili pri Energetika Ljubljana.

Med drugim so še poudarili, da je "trenutna cena enaka ceni, ki je veljala pred zadnjim znižanjem v času epidemije. V letošnjem letu novih podražitev rednih cenikov za gospodinjske odjemalce ne načrtujemo, za prihodnje leto pa bo vse odvisno od nadaljnjih razmer na energetskih borzah. Dejstvo je, da se nabavna cena zemeljskega plina na kratkoročnem trgu povišala že za petkrat in je presegla mejo 100 EUR/MWh, na dolgoročnem trgu za dobavo v letu 2022 pa za več krot dvakrat in je že presegla mejo 50 EUR/MWh. Obenem smo že dlje časa priča tudi vedno višjim cenam emisijskih kuponov, kar se bo seveda odrazilo na višjih nabavnih stroških energentov. Kdaj se bodo razmere umirile, pa je ta trenutek žal težko in tudi nehvaležno napovedovati," so še opisali razmere na trgu.

Na vidiku nova kriza, ki izvira s Kitajske

Že tako otežena proizvodnja polprevodnikov bo z zmanjšanjem proizvodnje silicija postala še bolj otežena, cene pa se bodo še dvignile. Foto: Rusal / Wikimedia Commons Nekateri avtomobilski proizvajalci ocenjujejo, da se bodo dobave s polprevodnimi mikročipi počasi umirile, a glede na nove težave s proizvodnjo silicija bi lahko bila to optimistična napoved. Nekateri analitiki namreč ocenjujejo, da se bodo težave z dobavami umirile šele leta 2023. Veliko težavo zdaj prinaša zmanjšana proizvodnja silicija.

Največji proizvajalci na Kitajskem so bili prisiljeni zmanjšati proizvodnjo tudi za 90 odstotkov, zaradi zmanjševanja porabe električne energije. To gromozansko zmanjšanje bi lahko prineslo težave pri proizvodnji različnih komponent, kjer je glavni material silicij. Posledično bo zopet prihajalo do omejitev proizvodnje računalniških komponent, solarnih celic, medicinskih pripomočkov, stekla in drugih ključnih izdelkov. Že tako ohromljena proizvodnja pa bi lahko s to novo težavo dobila še dodaten udarec.

Zmanjšana proizvodnja in veliko povpraševanje pa prinašata gromozanske dvige cen silicija. Od začetka julija se je cena za silicij namreč dvignila kar za 350 odstotkov, v prihodnjih mesecih pa analitiki pričakujejo še dvig že tako visokih cen, saj bo Kitajska še zaostrovala politiko glede porabe električne energije.