Hitro polnjenje vozil: obljube in realnost, razlike v ceni so velike

Že pri bencinskih ali dizelskih avtomobilih so bili dolgo kataloški podatki o kombinirani porabi goriva nerealni in povsem laboratorijski. Uradna poraba ni imela nič skupnega s porabo v dejanskem prometu. V marsičem je bilo to zavajanje kupca, ki mu je katalog obljubljal približno polovico manjšo porabo od dejanske. S prehodom na merilni standard WLTP so se te razlike občutno zmanjšale, a še vedno je uradna poraba dokaj nerealna in nižja od tiste v praksi.

Tudi električni avtomobili imajo v uradnih podatkih naveden podatek o porabi, le da v kilovatnih urah (kWh) in ne litrih na 100 prevoženih kilometrih.

Na večini "hitrih" polnilnic DC se polnjenje plača glede na minute uporabe, kar velja predvsem za tiste ob avtocestah. Foto: Gregor Pavšič Šibka moč polnjenja prinaša izgubo časa in denarja

Električni avtomobili pa iz vidika vsakodnevne uporabnosti prinašajo še več pomembnih parametrov. Eden takih je moč polnjenja. Ne toliko tista pri izmeničnem toku AC (največkrat ga uporabljamo ponoči doma), kot tista pri “hitrih” polnilnicah z enosmernim tokom DC. Te so namenjene predvsem krajšim postankom za polnjenje na poti, dolgih morda 15 ali 2o minut, s katerimi baterijo dopolnimo in omogočimo nemoteno potovanje.

Od moči polnjenja pa je odvisno, koliko energije bomo v določenem času sploh dobili in koliko bomo zanjo plačali. Ker v Sloveniji na polnilnicah DC večimoma velja obračunavanje po minutah polnjenja, šibka moč pomeni objektivno višji račun glede na prejeto energijo. Avtomobil, ki polni slabo, v enakem časovnem obdobju za isto ceno dobi manj električne energije.

Razlike pri večini niso velike, obstajajo pa izjeme

Kdor bi med povratkom domov ob avtocesti rad pridobil še elektrike za 100 kilometrov dosega, bo ob nižji moči polnjenja izgubil več časa. Tako polnjenje pa bo tudi dražje. Spodaj primer polnjenja na Petrolovi avtocestni polnilnici za 20 kilovatnih ur elektrike, kar pomeni doseg od 100 do 150 kilometrov (odvisno od porabe avtomobila). Za enako količino energije se cena od moči 30 do 50 kilovatov skoraj podvoji. Foto: Gregor Pavšič

V zgornji preglednici smo zbrali nekaj realnih moči polnenja na 50-kilovatnih polnilnicah DC. To so okvirni podatki, ki ob posameznih polnjenjih nihajo za kak kilovatov navzgor in navzdol, večja odstopanja pa so redkejša. Vsa polnjenja so iz vidika napolnjenosti baterije primerljiva.

Kot dobro štejemo vsa polnjenja z realno močjo nad 45 kilovatov, nekateri se pogosto gibljejo tik pod to mejo, s šibko močjo polnjenja navzdol izstopata predvsem nova mazda MX-30 in hyundai ioniq. Ta je s prenovo sicer dobil večjo baterijo, ki pa ima manjšo napetost in so se odraža v nižji polnilni moči.

Pri avtomobilih kot sta tesla model 3 in porsche taycan je treba poudariti, da ob ustrezni polnilnici omogočata polnjenje z močjo krepko prek 100 kilovatov. Taycan ob pravih pogojih (in za krajši čas) vse do 270 kilovatov. Novega volkswagna ID.3 na polnilnici DC še nismo preizkusili.

"Petrolove polnilnice zagotavljajo uporabnikom vso potrebno priključno in nazivno moč iz tehničnih specifikacij. S kolikšno močjo vozilo polni, je odvisno od posameznega modela," vsakršno odgovornost za različne polnilne moči zavračajo pri Petrolu.

Avtomoto Izpolni visoka pričakovanja? Razkrivamo pluse in minuse. #video

V uradnih katalogih manjka besedica “do”

Nekateri slovenski uvozniki v katalogih moči polnjenja DC sploh ne navajajo. Večinoma je naveden le podatek o najvišji mogoči moči, na primer 50 kilovatov. Nekateri ta podatek sicer opremijo z zvezdico in v drobnem tisku sicer pojasnijo, da je moč polnjenja odvisna od mnogih dejavnikov. Pri teh podatkih namreč manjka besedica “do”, ki bi bila objektivno precej bolj točna. Moč polnjenja namreč niha in se v zadnjih 20 odstotkih baterije občutno zmanjša. Na moč vpliva nazivna moč polnilnice, ogretost baterije, njena napetost in podobno.

Kmalu bo standard nekoliko večjih električnih avtomobilov z večjo baterijo postala moč do 100 kilovatov. Večina obstoječih avtomobilov pa ima moč polnjenja še omejeno na 50 kilovatov, kar je sicer skladno z zmogljivostjo velike večine “hitrih” polnilnic v Sloveniji. Petrol bo ob avtoceste sicer že letos postavil tudi prve ultra hitre polnilnice z močjo prek 100 kilovatov.