Danes bo v akciji dvesto merilnikov hitrosti, 18 provid, 250 policistov ...

Policija ima na voljo okrog dvesto merilnikov hitrosti

Hitrost v prometu lahko policisti merijo na dva osnovna načina. To so samodejno merjenje in evidentiranje prekoračitev, za katere skrbijo stacionarni in mobilni radarski sistemi ter s policijskim nadzorom, ki ga opravljajo z laserskimi merilniki. Ob tem bodo na ceste danes seveda zapeljali tudi policijski avtomobili, to so volkswagen passati, ki imajo za nadzor hitrosti vgrajen sistem Provida.

Na cestah bo danes okoli 250 policistov, ki se bodo izmenjavali na več kot 700 lokacijah. Meritve bodo izvajali z vsemi razpoložljivimi radarji policije. Policija ima okrog dvesto merilnikov hitrosti, med njimi je največ laserskih merilnikov. Ob tem imajo še osemnajst avtomobilov s sistemom Provida, osemnajst stacionarnih radarjev (osem jih je na avtocestah) in deset merilnikov hitrosti, ki so nameščeni v policijskih vozilih.

Mesta nadzora so bila v posameznih policijskih upravah določena na podlagi analiz prometne varnosti v povezavi s hitrostjo, ali pa so jih predlagali občani prek aplikacije Predlagaj prometno kontrolo. Za razliko od Nemčije, kjer so bile včeraj javno objavljene vse lokacije današnjega policijskega nadzora, se slovenska policija za tak korak ni odločila.

Pri kateri vrsti radarskega merilnika ima voznik več možnosti, da še pravočasno upočasni vožnjo?

Radarski sistemi hitrost merijo na podlagi fizikalnega pojava, ki ga bolje poznamo kot Dopplerjev učinek. Radarska antena, ki mora cesto obvezno opazovati pod kotom 20 stopinj, oddaja valove. Ko se ti odbijejo od vozila, spremenijo frekvenco. Merilnik zazna razliko med poslano in prejeto frekvenco, s tem pa določi tudi hitrost vozila.

Laserski merilnik policisti držijo v roki in ga usmerijo proti bližajočemu se vozilu. V pol sekunde merilnik proti vozilu sproži več snopov laserskih žarkov. Na podlagi znanega časa sistem izračuna hitrost vozila. Z zmogljivo optiko, petkratno povečavo, tak najnovejši kompaktni laserski merilnik omogoča boljše fokusiranje in meritve z razdalje do 1,5 kilometra.

Pri radarskem merilniku ima voznik teoretično več možnosti, da v zadnjem hipu zmanjša hitrost. Merilnik ima precej ozek meritveni razpon, saj vozila nadzira pri razdalji od pet do 30 metrov od položaja radarja. Precej manj možnosti ima voznik pri laserskem merilniku, saj lahko najboljši hitrost vozila izmerijo tudi na razdalji kilometra in pol. Laserski snop torej največkrat prehiti reakcijo voznika in zato ima ta realno le redko priložnost, da ustrezno zmanjša hitrost.

Nekaj časa za prilagoditev ima tudi voznik, ki ga začne zasledovati takoimenovana policijska provida. Pri obstoječem sistemu mora ta vozilu pred seboj slediti natančno določeno časovno obdobje, nato pa izračuna povprečno hitrost.

Pozor - kdor "blenda" in tako opozarja na prisotnost policistov, lahko prejme globo 40 evrov

Četudi boste danes vozili po cestnoprometnih predpisih in spoštovali vse omejitve hitrosti, vas policisti teoretično lahko kaznujejo, če na prisotnost policistov druge udeležence v prometu opozarjate z "blendanjem". Zakon o pravilih v cestnem prometu v 70. členu namreč navaja, da nepravilna uporaba svetlobnih znakov na vozilu ni dovoljena.

"Zvočne in svetlobne opozorilne znake sme voznik uporabiti le, kadar je ogrožen on sam ali kdo drug in pri prehitevanju zunaj naselja. V primeru, da voznik svetlobne znake uporablja iz drugih razlogov, zakon za to kršitev predpisuje globo v višini 40 evrov," piše v omenjenem členu. Za drugačno opozarjanje ostalih udeležencev v prometu vas policisti ne morejo kaznovati.

V Nemčiji se na dan poostrenih nadzorov število prekrškarjev prepolovi

Policija namerava z "maratonom nadzora hitrosti" predvsem vplivati na zmanjšanje povprečnih hitrosti, taka okoliščina pa naj bi pozitivno vplivala na prometno varnost. Bodo učinki "policijskega maratona" dejansko dolgoročni?

"S statističnimi podatki o večji oziroma manjši stopnji spoštovanja omejitev hitrosti med poostrenimi nadzori v slovenski policiji ne razpolagamo, lahko pa podamo splošno ugotovitev, da v poostrenih nadzorih, o katerih množično poročajo mediji, večina voznikov vozi bolj umirjeno. Razpolagamo s podatkom, da v Nemčiji ob običajnih kontrolah ugotavljajo, da prekorači hitrost osem odstotkov voznikov, medtem ko v nadzorih, kakršen bo potekal jutri, hitrost prekorači le do 3,5 odstotka voznikov," pravijo na slovenski policiji.

"Voznike želimo opozoriti, kako nevarna je hitrost. Je najpogostejši vzrok najhujših prometnih nesreč. Jutrišnja akcija je evropsko usklajena. Če bo analiza pokazala pozitiven vpliv na varnost v cestnem prometu, bi jih lahko slovenska policija v prihodnje organizirala tudi samostojno. Veseli bomo, če bodo rezultati pokazali podobne vplive kot na primer v Nemčiji," pred jutrišnjim dnem pravi Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije pri Generalni policijski upravi.