Gregor Pavšič

Petek,
26. 7. 2019,
4.01

Osveženo pred

5 let, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 6,19

1

Natisni članek

Natisni članek

Hockenheimring formula1

Petek, 26. 7. 2019, 4.01

5 let, 3 mesece

87 let slavne steze pri Hockenheimu

Bizarna nesreča v Hockenheimu: Nemcem gre letos kar na jok #foto

Gregor Pavšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 6,19

1

Hockenheimring | Hockenheimring je danes bistveno manj brutalen in divji kot nekoč, po vseh prenovah je postal skoraj običajna dirkaška steza. | Foto Wikimedia Commons

Hockenheimring je danes bistveno manj brutalen in divji kot nekoč, po vseh prenovah je postal skoraj običajna dirkaška steza.

Foto: Wikimedia Commons

Hockenheimring je eden od najslavnejših domov avtomobilskega športa in tehnične kulture. Pred skoraj 90 leti je bil dolg 13 kilometrov, zdaj le še 4,5 kilometra. Slavne dolge ravnice skozi gozdove so porušili, steza je tako že dolgo veliko bolj uniformirana in manj divja kot v zlatih časih F1. Nemčija se obenem ta konec tedna očitno poslavlja od karavane kraljice avtomobilskega dirkaškega športa.

Hockenheim danes velja za enega od najbolj slavnih in prepoznavnih svetišč avtomobilskega športa na svetu. To je dom nemške avtomobilske industrije in njihovih največjih dirkaških šampionov preteklih desetletij. Pred 87 leti pa je bil Hockenheimring le sen Ernsta Christa, mladega časomerilca, ki je želel v okolici domačega Hockenheima postaviti dirkaško stezo. Pripravil je načrte, jih predstavil županu in na božični dan leta 1931 jih je ta potrdil.

Zelo preprosta trikotna zasnova dirkališča leta 1932 | Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons Zelo preprosta trikotna zasnova dirkališča leta 1932 Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons Postajala je vse krajša, njeno postavitev so krojile tudi tragične nesreče

Tako se je začela dolgoletna zgodba te dirkaške steze, ki je sprva nosila ime trikotnega dirkališča in so jo šele po obnovi po drugi svetovni vojni poimenovali Hockenheimring. Leta 1933 je bila dolga še 13 kilometrov, leta 1938 pa jo skrajšali na 7,5 kilometra in prvič vpeljali tudi znameniti vzhodni ovinek Ostkurve.

Leta 1965 je Hockenheim prečkal nov avtocestni odsek A6, ki je mestece ločil od dirkališča. Takrat so zgradili tudi štadionski del steze. Njeno konfiguracijo so večkrat krojile tragične nesreče, po katerih so gradili dodatne šikane. Tako je bilo po usodni nesreči Jima Clarka (1968) kakor tudi Patricka Depaillerja (1980).

Ostanki nekoč slavnega "vzhodnega ovinka" oziroma Ostkurve, ki je postal del zgodovine po prenovi dirkališča pred 17 leti. | Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons Ostanki nekoč slavnega "vzhodnega ovinka" oziroma Ostkurve, ki je postal del zgodovine po prenovi dirkališča pred 17 leti. Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons

Hockenheimring sprejme do 120 tisoč obiskovalcev. Leta 2015 in 2017 dirke formule 1 za Veliko nagrado Nemčije že ni bilo, v koledarju je ni niti za prihodnje leto. | Foto: Reuters Hockenheimring sprejme do 120 tisoč obiskovalcev. Leta 2015 in 2017 dirke formule 1 za Veliko nagrado Nemčije že ni bilo, v koledarju je ni niti za prihodnje leto. Foto: Reuters

Video - Michael Schumacher leta 2000 po starem Hockenheimringu:

Porušili in pogozdili slavne ravnice skozi gozd

Eno od najpomembnejših rekonstrukcij je steza doživela pred 17 leti, ko so jo skrajšali na vsega 4,5 kilometra. Pod vodstvom Hermanna Tilkeja (in zahtev takrat vodilnih pri organizaciji F1) so ukinili hitre ravne odseke skozi gozdove in raje umestili več ostrejših in počasnejših ovinkov. Stari del steze so celo porušili in ga posadili z drevesi. Steza je izgubila mnogo šarma, prenova pa je bila deležna številnih kritik med dirkači in vodji moštev.

Nemško slovo iz koledarja F1? Prvi dan tudi v znamenju bizarne nesreče turističnega avtobusa.

 Včeraj se je eden izmed turističnih avtobusov, ki ponujajo prevoze okrog steze, na štartno-ciljni ravnini zaletel v ogrodje in zrušil štartni semafor. Voznik avtobusa je napačno ocenil višino in organizatorjem povzročil nekaj preglavic.

V prenesenem pomenu bi lahko ta pripetljaj ponazarjal zakulisje vrveža pred novo Veliko nagrado, enajsto letošnjo dirko svetovnega prvenstva formule ena. Prelomnico jubilejne 70. sezone. Četrtkov utrip je v marsičem odražal velike spremembe kultne nemške steze kakor tudi prihodnosti formule ena v Nemčiji. Ta največji avtomobilski trg v Evropi, domovina šampionov, kot sta bila Michael Schumacher in Sebastien Vettel, bo prihodnje leto očitno ostal brez dirke v koledarju F1.

Pri temperaturah okrog 40 stopinj Celzija se vsaj za zdaj pripravlja očitno še zadnja nemška Velika nagrada. Prihodnje leto Hockenheima (za zdaj) ni več v koledarju.

Utrinek s prve avtomobilske dirke leta 1894 med Parizom in Rouenom. Na sliki avtomobil Panhard Levassor z Daimlerjevim motorjem. | Foto: Mercedes-Benz Utrinek s prve avtomobilske dirke leta 1894 med Parizom in Rouenom. Na sliki avtomobil Panhard Levassor z Daimlerjevim motorjem. Foto: Mercedes-Benz

To je pomembna prelomnica, ki se dogaja tudi ob zanimivem motošportnem jubileju. Ta mesec namreč mineva 125 let od prve izpeljane avtomobilske dirke, ki so jo 22. julija 1894 izvedli med Parizom in Rouenom v Franciji.
Do zdaj je Nemčija gostila 63. dirk formule ena za Veliko nagrado (poleg tega še 12 dirk za VN Evrope), od tega 36 na Hockenheimringu, 26 na Nürburgringu in eno na Avusu.

Na Hockenheimringu so prvo izpeljali leta 1970. Takrat so dirkači bojkotirali dirko na vse bolj nevarnem Nurburgringu. Leto pozneje se je karavana F1 vrnila v Zeleni pekel in je tam ostala do skoraj usodne nesreče Nikija Laude leta 1976. Nato so se dirke spet vrnile v Hockenheim. Največ zmag je do zdaj dosegel Ferrari (11), med vozniki pa Michael Schumacher (4).