Balkanski politiki in njihovi službeni avtomobili

V začetku aprila so se hrvaški finančni minister Boris Lalovac, kmetijski minister Tihomir Jakovina in minister dela Mirando Mrsić na sejo vlade pripeljali v istem avtomobilu in to je bila le škoda. Novica je postala prava mala senzacija, saj se nihče ne spomni, da bi ministri sredi mandata dejansko bili tako varčni, da bi si delili avtomobil. Navadno so varčni le na začetku mandata, tako kot so člani vlade Ivice Račana leta 2000 na prvo zasedanje vlade prišli peš, s kolesom in starim renaultom. A kmalu so presedli v službena vozila.

Prav tako so bili šokirani Srbi, ko je župan Gornjega Milanovca Milisav Mirković objavil, da ne bo imel službenega avtomobila, temveč bo uporabljal avtomobile občinske uprave, župansko opel vectro pa bodo prodali. Hkrati je ukinil tudi delovno mesto županovega voznika. To je prvič v zgodovini Srbije, da kakšen župan nima službenega avtomobila. V medijih so nemudoma začeli ugibati, ali ni to le poteza osebnega političnega marketinga.

Kajti na Balkanu še vedno velja, da je službeni avtomobil status. Politik brez službene limuzine je milo rečeno zguba. V Srbiji naj bi bilo 6200 službenih avtomobilov politikov in funkcionarjev, prav tako naj bi jih bilo okoli 6000 tudi na Hrvaškem. Samo vlada ima 40 avtomobilov, kar naj bi bilo 17 več kot denimo norveška vlada. V Bosni in Hercegovini naj bi parlament, vlada in državne agencije skupaj imele 3549 službenih avtomobilov.

Minister popoldan zamenjal tablice

Kako radi imajo balkanski politiki avtomobile, pokaže zgodba o črnogorskem politiku, ministru za človekove in manjšinske pravice Suadu Numanoviću. Tega so konec marca ujeli, da je na službeni avtomobil mercedes ML v popoldanskem času preprosto namestil druge – neveljavne - registrske tablice in se z avtomobilom vozil po zasebnih opravkih. In to kljub temu, da so poslanci črnogorskega parlamenta ministra za notranje zadeve že uradno spraševali, ali je res, da se ministri za konec tedna vozijo s službenimi avtomobili z drugimi tablicami. Minister je kasneje dejal, da ni storil nič nezakonitega in da vse ve njegov voznik, saj se nikoli ne vozi sam.

Skoraj istočasno so se Črnogorci tudi zgražali nad nekdanjo županjo Kotorja Marijo Majo Ćatović, ki je zdaj poslanka, a je kar obdržala županski audi A6, češ da ga potrebuje, da se z njim vozi iz Kotorja v Podgorico v parlament. Kako da ga ne bi obdržala: avto si je iz občinskega proračuna kupila nekaj mesecev pred koncem županskega mandata, izdatek 53 tisoč evrov pa je obrazložila s tem, da se mora "župan Kotorja voziti v luksuznem avtomobilu, ko odhaja na sestanke z uglednimi gosti". Ni znano, s kakšnim avtomobilom se zdaj vozi trenutni župan Kotorja.

Rekorder BMW Ive Sanaderja

Pač ne gre drugače, kot da je na Balkanu črna limuzina z zatemnjenimi stekli simbol moči politika. Avto z voznikom mora politika vsako jutro čakati pred vrati doma, pozimi že lepo segret, poleti lepo ohlajen. Nekateri politiki v regiji so razpise o nakupu avtomobilov pisali kot otroške sezname želja. Sedaj že nekdanja županja Siska Marina Lovrić-Merzel je pred dvema letoma želela točno določen audi A6 "letnik 2013, z avtomatskim sedemstopenjskim menjalnikom, moči 150 kW, medosno razdaljo 2900 mm, radiem s CD in MP3 z najmanj desetimi zvočniki". Po izbruhu afer, zaradi katerih nekdanji županji grozi zapor, je avto vrnila leasing hiši. Mimogrede: občina Sisek velja za eno najrevnejših na Hrvaškem, saj je v njej uničena skoraj vsa nekoč močna industrija.

Podobne zahteve je imel tudi župan Vinkovcev, le da je bil malo bolj skromen in je hotel ročni menjalnik, a zato xenon luči s pranjem. In seveda zahtevo, da mora biti avtomobil črn. A ne županja Siska ne župan Vinkovcev nista niti do rezervne gume segla do najdražjega službenega avtomobila v zgodovini Hrvaške. Ne, ni ga imel Franjo Tuđman, temveč premier Ivo Sanader. Kot predsedniku stranke HDZ so mu ga darovali strankarski kolegi. Tedaj je blindiran BMW 760 Li stal skoraj pol milijona evrov, hvalili pa so se, da so ga kupili "staro za novo". Kmalu za tem si je blindiran terenec Mercedes G-500 L omislil tudi tedanji predsednik Hrvaške Stipe Mesić. Poleg tega je urad predsednika kupil še tri enake, a neblindirane avtomobile. Sanader je kasneje naročil, naj njegov BMW prodajo in res ga je HDZ prodal za vsega 195 tisoč evrov, prodali pa so ga nazaj BMW-ju.

S črno limuzino na plažo ali na smučišče Poleg razkošja pa je značilnost uporabe službenih avtomobilov med balkanskimi politiki tudi ta, da jih nikakor ne morejo pustiti v garaži, kadar gredo po zasebnih opravkih.

V Bosni in Hercegovini so denimo nekdanjega ministra za industrijo Vahida Heća dobesedno ujeli v kopalkah na plaži, kamor se je pripeljal s službenim avtomobilom. Drugega nekdanjega ministra Milorada Bahilja pa so po poročanju Al Jazeere Balkan našli, kako je ostal ujet v snežnem metežu s hčerko in ženo v službenem avtomobilu, medtem ko službenega voznika ni bilo. Zmagovalec pa je verjetno hrvaški minister za zdravje Siniša Varga, ki je bil lani decembra s službenim avtomobilom audi A6 viden v italijanskem smučarskem središču, in to kljub temu, da ima po popisu premoženja njegova družina kar tri avtomobile. Minister je kasneje na zahtevo hrvaškega premierja Zorana Milanovića v državni proračun vrnil malo manj kot 500 evrov, kolikor so stale dnevnice voznika, hotelska soba za voznika, cestnine in bencin za izlet na smučišče. Res pa je, da imajo člani hrvaške vlade po pravilniku službeni avtomobil in voznika na razpolago 24 ur na dan, ne da bi bilo določeno, za kaj ga lahko uporabljajo.

No, malo varčevanja je kljub temu napovedala srbska vlada. Najprej so ustanovili posebno komisijo za službene avtomobile, nato pa se odločili, da bodo prodali 1583 službenih avtomobilov višjega in srednjega razreda. Tudi luksuzni audi, ki ga je vozil nekdanji uradni tiskovni predstavnik vlade in se mu je njegova naslednica odpovedala.