Ali Rusi skrivajo slabo vzdrževanje padlega airbusa? Zgodovina temu pritrjuje.

Usodno letalo je imelo v preteklosti že poškodovan rep – se v tem podatku skriva skrivnost tragične nesreče?

Dva dneva po nesreči uradni razlogi razpada ruskega airbusa nad Sinajskim polotokom še niso znani. Eden izmed vodilnih predstavnikov ruske družbe Kogalimavija Aleksander Smirnov je danes na tiskovni konferenci izjavil, da izključujejo tehnično okvaro in človeško napako ter da je moral priti vzrok "od zunaj". Ker je bilo letalo na višini devet tisoč metrov, je bilo v usodnem trenutku za klasične izstrelke zemlja–zrak, ki bi jih lahko zakrivili islamski teroristi, previsoko. Ob tem je Rus dodal, da letala v zraku "kar preprosto ne razpadejo".

Izjave predstavnikov družbe so sicer pomirjujoče za njihove potnike, ne pa za letalsko industrijo. V preteklosti so potniška letala zaradi tehnične okvare – največkrat zaradi obrabljenosti materiala – v zraku že nenadoma razpadla. Mogoča je kajpak tudi delna eksplozivna dekompresija, kar bi se lahko ujemalo s podatki o tragičnem letu, ki so kazali na padec hitrosti letala in celo potencialno izgubo aerodinamičnega vzgona. Zaradi velikih sil bi lahko letalo razpadlo tudi pozneje in ne ob prvih znakih težav.

Najbolj skrb vzbujajoče pa je Rusovo priznanje, da je imel nesrečni airbus A321-200 v preteklosti že poškodovan rep, a so tega takrat domnevno pravilno vzdrževali oziroma popravili. Nekateri preiskovalci letalskih nesreč, ki so svoje življenje posvetili raziskovanjem skrivnosti letalskih tragedij in s tem poskrbeli za varnejši letalski promet v prihodnosti, so se ob tem zagotovo spomnili vsaj dveh hudih letalskih nesreč v preteklosti.

1. Strmoglavljenje japonskega boeinga – sedem let po napačnem popravilu posledic poškodovanega repa letala

Leta 1985 je boeing 747 družbe Japan Airlines letel med Tokiom in Osako. Po dvanajstih minutah poleta je nastala eksplozivna dekompresija. Vzrok za dekompresijo je bil napačen servisni postopek sedem let pred tem, saj ni bil v skladu z Boeingovimi napotki. Takrat je med pristankom v Osaki letalo z repom zadelo ob tla.

Po sedmih letih stalnih obremenitev je med poletom odpadel vertikalni stabilizator, kar je vplivalo tudi na iztek ključnih hidravličnih tekočin. Letalo je bilo za pilota neobvladljivo. Umrlo je 520 potnikov in članov posadke, zato ta nesreča še vedno velja za najhujšo nesrečo v zgodovini z enim vpletenim letalom in drugo najhujšo skupno. Štirje potniki so nesrečo preživeli.

2. Strmoglavljenje kitajskega boeinga – 22 let po napačnem popravilu posledic poškodovanega repa letala

Maja 2002 je bilo na poti med Tajvanom in Hongkongom letalo boeing 747 družbe China Airlines. Dvajset minut po vzletu je letalo nenadoma razpadlo. Umrlo je vseh 225 ljudi na krovu potniškega letala na eni izmed najbolj dobičkonosnih letalskih povezav na svetu. Preiskovalci so ugotovili, da je bila okvara posledica napačnega servisnega popravila letala 22 let pred nesrečo.

Takrat je letalo med pristankom z repom več sto metrov drselo po pristajalni stezi. V obeh primerih je šlo za podobno napako pri popravilu. Družba China Airlines se z ugotovitvijo uradne preiskave sicer ni strinjala.

To sicer nista edini eksplozivni dekompresiji. V preteklosti je na primer že odpadlo vetrobransko steklo na angleškem letalu, zaradi katerega je iz kabine skoraj posrkalo pilota, na havajskem letalu je zaradi utrujenosti materiala odpadel del strehe in umrla je stevardesa. Dogajale so se tudi nesreče zaradi napačno zaprtih vrat prtljažnega prostora.