Petek, 16. 5. 2025, 19.39
14 ur, 58 minut
Napadalec na Salmana Rushdieja obsojen na 25 let zapora
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
Matar je povedal, da ga je k napadu spodbudil govor vojaškega vodje libanonskega gibanja Hezbolah leta 2006 v podporo smrtni obsodbi, ki jo je leta 1989 za Rushdieja izrekel iranski verski vodja Ajatola Homeini. Ta je s t. i. fatvo vsem muslimanom po svetu sporočil, naj ga ubijejo, ker v svoji knjigi Satanski stihi napada in žali islam.
Newyorško sodišče je danes napadalcu na pisatelja Salmana Rushdieja za poskus umora izreklo 25 let zapora. Sedemindvajsetletni Američan libanonskega rodu Hadi Matar je pisatelja napadel z nožem leta 2022 na prireditvi v kulturnem centru na podeželju države New York. Rushdie je zaradi napada izgubil oko, poročajo ameriški mediji.
Matar je 12. avgusta 2022 skočil na oder kulturnega centra Chautauqua na jugozahodu države New York in Rushdieja večkrat zabodel v vrat in obraz.
V napadu je bil ranjen tudi moderator pogovora z Rushdiejem Henry Reese in Matar je dobil kazen tudi zaradi tega. Čaka ga še sodni proces v Buffalu zaradi terorizma.
Dvomov o Matarjevi krivdi ni bilo
Porota ga je letos februarja spoznala za krivega poskusa umora po le dveh urah razprave, saj dvomov o krivdi ni bilo.
Tožilci so poroti pokazali videoposnetek napada in niso imeli težkega dela s prepričevanjem porote, da je šlo za naklepno dejanje. Kirurg je pričal, da bi Rushdie brez hitrega zdravniškega posredovanja podlegel ranam.
"Nedvomno bi umrl. Ležal sem tam v mlaki krvi in pomislil, da bom res umrl. Na srečo sem se zmotil," je aprila lani v pogovoru za televizijo ABC dejal Rushdie.
Rushdieja so najprej 17 tednov zdravili v bolnišnici v Pensilvaniji, nato pa je imel še tri tedne rehabilitacije v New Yorku. Bil je glavna priča sodnega procesa, v katerem je 77-letnik opisal napad, bolečine in okrevanje. O napadu je lani izdal tudi knjigo z naslovom Nož.
Rushdie se je v letih po Homeinijevi fatvi večinoma skrival pred javnostjo, ko pa je Iran sporočil, da obsodbe ne bo poskušal uveljaviti, se je začel svobodnejše gibati.
Matar je povedal, da ga je k napadu spodbudil govor vojaškega vodje libanonskega gibanja Hezbolah leta 2006 v podporo smrtni obsodbi, ki jo je leta 1989 za Rushdieja izrekel iranski verski vodja Ajatola Homeini. Ta je s t. i. fatvo vsem muslimanom po svetu sporočil, naj ga ubijejo, ker v svoji knjigi Satanski stihi napada in žali islam.
Iran zanikal povezavo z atentatom, a trdi, da je Rushdie zanj kriv sam
Rushdie se je v letih po Homeinijevi fatvi večinoma skrival pred javnostjo, ko pa je Iran sporočil, da obsodbe ne bo poskušal uveljaviti, se je začel svobodnejše gibati.
V Indiji rojeni Rushdie ima ameriško državljanstvo, prvo desetletje po fatvi je živel v Londonu, zadnjih 20 let pa v New Yorku. Iran je zanikal povezavo z atentatom, vendar je sporočil, da si je Rushdie zanj kriv sam.
