Martin Strel: Če bi hotel, bi že bil v politiki

Kdo je najpomembnejša oseba v vašem življenju?

Mogoče moja mama. Najbrž sem po njej prevzel to, da rad delam, živim, da sem vztrajen, močan, nikoli bolan. Oče ni imel takih genov, torej sem po mami in njej se moram zahvaliti, da lahko delam to, kar delam, in živim tako, kot živim.

Imate kakšnega vzornika?

Ne, zdaj nimam več nobenega, imam samo še prijatelje.

Kaj domačega v tujini najbolj pogrešate?

Nič, cvička imam dovolj s sabo. V Sloveniji mi je po enem tednu dolgčas, pogrešam ZDA. Tukaj nimam kaj početi, v ZDA pa sem spoznal ogromno ljudi, s katerimi vedno kaj počnemo. To so športniki, filmski zvezdniki, pa gremo v Los Angeles, San Francisco, Miami, New York, na smučanje, na Havaje, vse živo. Tukaj pa "crkujem", ne čutim energije, država mi deluje prazna. Včasih sem lahko šel k Drnovšku na kavo ali pa na debato s Kučanom, sedaj pa lažje pridem do Obame kot do Pahorja.

Ste že srečali ameriškega predsednika?

Ne še, delam pa na tem, da drugo leto pridem v Belo hišo.

S katerim športom bi se ukvarjali, če ne bi bili plavalec?

S kolesarstvom ali smučarskim tekom, to mi je šlo v redu. Sicer pa so mi na začetku kariere govorili, da sem bolj kot za plavanje na dolge proge primeren za hitre discipline. V 50 metrov prsno sem bil skoraj nepremagljiv, v glavi pa sem vedno imel dolge proge.

Ste navijač? Navijate za katero ekipo ali reprezentanco?

Dolgo sem bil zvest košarkarjem Olimpije, v Hali Tivoli sem gledal ogromno tekem. Zadnje čase se veliko bolj zanimam za golf in tenis.

Kako se sprostite?

Včasih preganjam kakšne babnice, podim se za njimi, če se mi "lušta". Potem mi pa poberejo denar. Pravzaprav sem najbolj srečen, če sem sam.

Kaj bi ocenili kot svojo največjo slabost?

Sam slabosti ne vidim, so me pa v ZDA ljudje začeli opozarjati, naj ne bom tako odprt za vse. Če želim biti uspešen, se moram tako poslovno kot zasebno usmeriti bolj ozko, se bolj osredotočiti.

Bi šli v politiko, če bi vas povabili?

Če bi hotel, bi že bil v politiki. Ko sem preplaval Mississippi, bi lahko kandidiral za predsednika države. Mogoče bi šel celo v bitko z Drnovškom in bi Brezigarjeva izpadla v prvem krogu.

Kje se vidite čez deset let?

Verjetno kar tukaj, kjer sem zdaj, ne bo velike razlike. Želim si pa postati najstarejši Zemljan, ki je preplaval Rokavski preliv. Sedaj rekord drži Američan, ki je bil takrat, ko ga je preplaval, star 74 let in štiri dni.