Z zdravljenjem korenin bo zob funkcioniral vse življenje

V zadnjem članku Lep in samozavesten nasmeh za vedno smo predstavili, kako najbolje poskrbeti za bleščeč nasmeh, pri čemer nam je v veliko pomoč lahko obisk ustnega higienika. V Dentalnem centru Clarus vas ustni higienik pričakuje vsaj dvakrat letno.

Tokrat pa podrobno predstavljamo prednosti koreninskega oziroma endodontskega zdravljenja zoba. Zapletene primere vnetja zobne pulpe, ki jih splošni zobozdravnik ne more pozdraviti, zaupajmo endodontu. Škoda bi bilo izruvati zob, če ga lahko uspešno zdravimo in obdržimo vse življenje. V sodobnem zobozdravstvenem Dentalnem centru Clarus nam bodo pomagali priznani strokovnjaki, ki uporabljajo najsodobnejše naprave in tehnike ter pokrivajo vsa področja zobozdravstva. Vpeljali so tudi sistem družinskega zobozdravstva. Staršem, ki so njihovi pacienti, ponujajo brezplačne storitve konzervative in preventive za otroke do 12. leta.

Namen endodontskega zdravljenja je odstranitev mrtvega tkiva in bakterij iz koreninskih kanalov. To dosežemo z oblikovanjem, čiščenjem, razkuževanjem in v končni fazi tesnim polnjenjem očiščenih koreninskih kanalov. Namen endodontskega zdravljenja je tudi odpraviti bolečino, ki lahko nastopi pri vnetju zobne pulpe ali pri okužbi koreninskih kanalov in vnetju obzobnih tkiv.

Zahtevnost zdravljenja korenin odvisna od stanja zoba Najprej opravimo klinični pregled in analiziramo RTG slike ter tako ovrednotimo potrebo po zdravljenju oziroma določimo zahtevnost koreninskega zdravljenja za posamezen zob.

Skrbno moramo oceniti stanje zoba, pri čemer upoštevamo delež zdravih trdih zobnih tkiv, parodontalno stanje zoba, okluzijo z antagonisti, možnost izdelave ustrezne koronarne zapore (plombe oz. prevleke) ter vpliv predhodnih posegov in endodontskega zdravljenja na biomehanske, kemične in strukturne lastnosti trdih zobnih tkiv.

Kanale brez bakterijske okužbe lahko pozdravimo že v eni seji Po aplikaciji lokalne anestezije pripravimo dostopno kaviteto v kronski del zoba, čemur sledi nameščanje gumijaste opne, ki zagotovi sterilnost med samim posegom. V naslednjem koraku temeljito očistimo koreninske kanale ter odpravimo bakterijsko okužbo. V primeru odstranjevanja vnetega živca, kjer so koreninski kanali še brez bakterijske okužbe, lahko endodontsko zdravljenje končamo v eni seji.

Pri močno okuženih koreninskih kanalih (mrtvih zobeh) zdravljenje najpogosteje poteka v več sejah, v določenih primerih pa je zdravljenje mogoče končati tudi v eni seji. Po končanem čiščenju v koreninske kanale vstavimo protibakterijsko zdravilo. Na koncu prostor zapolnimo s posebnim materialom, ki prepreči ponovno okužbo koreninskih kanalov, dostopno kaviteto pa zapremo z začasno plombo.

Lokalna anestezija nujna Z uporabo sodobnih tehnik dela in lokalne anestezije je sam postopek večinoma neboleč. Lokalna anestezija je nujna pri odstranjevanju vnetega živca, pri zdravljenju mrtvih zob pa si jo pogosto zaželita pacient in terapevt, saj je tako delo lažje in bolj sproščeno.

Med posameznimi sejami ali po končanem zdravljenju je nekaj dni zob lahko še rahlo občutljiv na ugriz, še posebej, če je bilo vnetje obzobnih tkiv močnejše, pozneje pa ta bolečina izzveni.

Ponovno zdravljenje zaradi nove okužbe polnjenih koreninskih kanalov Primarno endodontsko zdravljenje oziroma koreninsko zdravljenje je postopek, s katerim iz koreninskih kanalov odstranimo vneto oziroma odmrlo zobno pulpo (zobni živec) in odpravimo bakterijsko okužbo.

Ponovno endodontsko zdravljenje je ponovitev zdravljenja, če primarno ni bilo uspešno oziroma je prišlo do ponovne okužbe polnjenih koreninskih kanalov. Pogosti vzroki za ponovno endodontsko zdravljenje so: 1. spregledan koreninski kanal pri prvotnem koreninskem zdravljenju, v katerem se še vedno nahajajo bakterije, ki so vzrok za vztrajajoče kronično vnetje obzobnih tkiv. 2. Ozki, močno ukrivljeni oz. sklerozirani (kalcinirani) koreninski kanali pogosto niso v celoti mehansko in kemično očiščeni. 3. Po končanem koreninskem zdravljenju dokončne plombe oziroma prevleke nismo pravočasno izdelali, začasna plomba pa ne zagotavlja več ustreznega tesnjenja, zato pride do ponovne okužbe koreninskih kanalov. 4. Sekundarni karies ob plombi, nov karies na drugi površini zoba ali pa poka zobne krone lahko privedejo do ponovne okužbe stare polnitve v koreninsko-kanalskem sistemu.

Endodontsko zdravljen zob je popolnoma enakovreden zdravemu zobu Po končanem koreninskem zdravljenju opravimo kontrolno RTG slikanje, s katerim preverimo ustreznost polnitve koreninskih kanalov. Zob je priporočljivo v od štirih do šestih tednih dokončno oskrbeti s plombo, zatičkom, prevleko ali endodontsko krono.

Če odlašamo, se poveča možnost ponovne okužbe polnjenih kanalov, saj začasni plombirni materiali dokazano slabše tesnijo v primerjavi z dokončnimi plombirnimi materiali oziroma protetičnimi izdelki.

Pravilno oskrbljen endodontsko zdravljen zob je popolnoma enakovreden zdravemu zobu in ga pacient lahko normalno obremenjuje. Seveda mora zobozdravnik že pred začetkom endodontskega zdravljenja oceniti količino preostalih zdravih trdih zobnih tkiv za vsak posamezen kliničen primer in se v primerih prekomerne izgube trdih zobnih tkiv, ki ne bi več omogočale poznejše ustrezne oskrbe, raje kot za endodontsko zdravljenje odloči za ekstrakcijo in nadomeščanje zoba.

Pred dokončno konzervativno oziroma protetično oskrbo je možno zobe, ki so pred endodontskim zdravljenjem potemneli zaradi odmrtja zobne pulpe notranje beliti, s čimer zobu povrnemo prvoten izgled.

Najboljša možnost: ohraniti lastni naravni zob Če je le mogoče, je ohranjanje lastnega naravnega zoba najboljša možnost. Pozdravljen zob lahko namreč normalno funkcionira vse življenje, če ga po končani terapiji konservativno (s plombo) ali protetično oskrbimo.

Tehnološke novosti pri endodontskem zdravljenju omogočajo novejše metode zdravljenja in s tem večjo uspešnost pri primarnem in ponovnem endodontskem zdravljenju. Odločitev o ohranjanju lastnega zoba in opravljanju endodontskega zdravljenja oziroma vstavljanje zobnega vsadka je odvisna od številnih dejavnikov, ki jih mora vsak specialist endodont preveriti pred začetkom endodontskega zdravljenja. Če je zob prekomerno kariozno uničen in ne omogoča strokovne izvedbe endodontskega zdravljenja oziroma poznejše obnove, ali pa je prekomerno parodontalno prizadet, se je bolj smiselno odločiti za ekstrakcijo zoba in nadomeščanje z zobnim vsadkom.

Brez operativnega mikroskopa ne gre Za mehansko čiščenje in oblikovanje se še vedno uporabljajo ročne igle in pile iz nerjavečega jekla, vse pogostejša pa je uporaba nikelj-titanovih instrumentov in strojnih tehnik širjenja, ki omogočajo hitrejše in natančnejše delo.

Endodontsko zdravljenje končajo s tesnim polnjenjem očiščenih koreninskih kanalov, in sicer z biološko prijaznimi polnilnimi materiali.

Koreninske kanale polnijo s hladnimi ali vročimi tehnikami polnjenja. Pri bolj poškodovanih koreninah ali predrtjih uporabljajo mineraltrioksidagregatni cement (MTA), ki je biološko izredno prijazen in stimulira regeneracijo tkiv.

Obvezna oprema vsakega specialista endodonta je operativni mikroskop, ki omogoča boljšo osvetlitev in do 24-kratno povečavo delovnega polja. Z njim vidimo posamezne detajle v vsakem koreninskem kanalu, kar omogoča izvedbo številnih kliničnih postopkov, ki jih s prostim očesom ne bi mogli.

Obvezna oprema je tudi apeks lokator, ki na podlagi različnih prevodnosti zobnih in obzobnih tkiv pokaže, kako dolg je kanal v korenini. Med nepogrešljive naprave spada tudi UZ aparat z ustreznimi konicami, ki pomaga pri odstranjevanju zatičkov iz zoba, odstranjevanju zalomljenih instrumentov, prodiranju v koreninski kanal ter pri boljšem čiščenju koreninskih kanalov.