Sreda,
25. 9. 2013,
15.18

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

veganstvo kuharska knjiga

Sreda, 25. 9. 2013, 15.18

7 let, 1 mesec

"Vegani ne jedo samo solate"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Kava brez mleka in pecivo brez jajc? Kaj potem veganom sploh še preostane? Na takšna in podobna vprašanja odgovarja kuharska knjiga, ki vegansko prehrano predstavlja kot okusno in izjemno pestro.

Medtem ko so vegetarijanci pogosto ljudje, ki jim okus mesa preprosto ne prija, je odločitev za veganstvo običajno stvar načel. Takšna je tudi zgodba Maye in Jerneja, avtorjev kuharice 88 prigod v kuhinji (ali Vegani ne jedo samo solate). "Vegetarijanka sem postala, ker mi meso ni nikoli dišalo, veganka pa sem zaradi našega odnosa do živali," pravi Maya, z njo pa se strinja tudi mož Jernej: "Vegan sem zaradi spoštovanja do živali, ker jih raje obravnavam kot živa bitja kot pa predmete, s katerimi lahko delamo, kar nas je volja." Sam je na vegansko prehrano presedlal postopoma, ko se je začela tako prehranjevati Maya: "Takrat sem seveda tudi sam vse večkrat jedel vegansko hrano – in hitro opazil njene pozitivne vplive."

Zdaj živita na Novi Zelandiji, kamor sta se preselila zaradi Jernejeve službe, in pravita, da se tam počutita odlično. "Novozelandci so zelo odprt narod in na začetku sva bila kar presenečena, da naju nihče ni zbadal ali napadal in zastraševal, ko sva povedala, da sva vegana. Žal sva imela v Sloveniji drugačne izkušnje, sploh čisto na začetku. Veliko je bilo zbadanja, strašenja, da bova umrla zaradi takšne prehrane, trditev, da to ni zdravo ..."

Veganska prehrana pa zahteva precej razmisleka o sestavinah, ki jih smemo uporabiti pri sestavljanju jedilnika. Maya in Jernej sta se sestavljanja receptov lotila sama, pozneje pa sta se odločila svojo zbirko objaviti v kuharski knjigi, ki bo drugim olajšala prehod na vegansko prehrano oziroma veganom ponudila kakšno novo zamisel.

Nekako si predstavljam, da so začetki težki, ker ne poznaš vseh mogočih načinov, živil in receptov, s katerimi si lahko popestriš veganski jedilnik. Kako so bili videti vajini prvi jedilniki, ko sta postala vegana? Skoraj vsi recepti jedi, ki sva jih ustvarjala na začetku, so objavljeni v najini kuharici. Že velikokrat sva slišala, da je najina knjiga primerna tudi za začetnike, ki se s tem načinom prehranjevanja šele srečujejo. Če nama jih je takrat uspelo ustvariti kot popolnima začetnikoma, bo uspelo komurkoli v svoji kuhinji.

Kako dolgo je nastajala knjiga? Recepte sva zbirala približno eno leto, odločitev, da jih objaviva tudi kot kuharsko knjigo, pa je padla šele lanskega avgusta. Pred tem je bila v malo drugačni obliki natisnjena le v enem izvodu za družino.

Imata kdaj skušnjave po mleku, jajcih ali celo mesu? Oziroma ali kdaj pogrešata katero živilo, ki ni vegansko? Ne. Pri veganski prehrani človek res ne more pogrešati ničesar, ker je jedilnik tako zelo pester. Pri vsejedi prehrani se prevečkrat vse skupaj vrti okoli zrezka, ko pa podreš te meje, ugotoviš, kako zelo enolično si se prehranjeval prej.

V knjigi omenjata, da je mogoče okus številnih mesnih jedi ponarediti z izključno veganskimi sestavinami. Kako pa vegan zadostno nadomesti hranilne snovi – recimo beljakovine –, ki jih sicer pridobivamo z živili živalskega izvora? Dejstvo je, da čisto vsaka hrana, ki seveda ni predelana, vsebuje beljakovine, maščobe, ogljikove hidrate, vitamine in minerale. Vsaka. Nadomeščanje tako ni potrebno, se je pa smiselno o veganskem načinu prehranjevanja pozanimati, kaj prebrati, koga kaj vprašati. Ampak gotovo bi se bilo smiselno izobraziti o kateremkoli načinu prehranjevanja, ne le o veganskem.

Ljudje ob besedi beljakovine pomislijo na meso, ob kalciju na mleko, ob maščobnih kislinah omega-3 na ribe itd. Mlečno-mesna industrija že pol stoletja uspešno promovira ta pomanjkljiva prepričanja, ki so jim dolgo sledili tudi nutricionisti. Vendar pa sta že kar nekaj let nazaj dve največji prehranski organizaciji na svetu, ADA (American dietetic Association) in DC (Dietetic Canada), podali mnenje, da je uravnotežena vegetarijanska prehrana, vključno z vegansko (!), primerna za posameznike v vseh življenjskih obdobjih, kar vključuje tudi nosečnice, doječe matere, otroke, adolescente in športnike. Pred nekaj meseci pa se je temu pridružila tudi avstralska DAA (Dietitians Association of Australia).

Oktobra se začenja 30-dnevni veganski izziv, pri katerem sodelujeta tudi vidva. Za kaj gre? 30-dnevni veganski izziv organizira Slovensko vegansko društvo. Prvi je potekal od 10. marca do 9. aprila letos in se ga je udeležilo skoraj 600 ljudi. Bistvo izziva je, da se ljudem pokaže, kako preprosto se je prehranjevati vegansko, da se razbije marsikateri mit, da so vegani videti shirani in živijo samo od solate – od tod tudi podnaslov najine knjige.

Izziva se lahko udeležijo vsi, ki jih zanima drugačen in zdrav način prehranjevanja z rastlinsko prehrano. Midva pa bova v njem sodelovala z najino vegansko kuharsko knjigo, ki bo ena izmed nagrad za udeležence, ki bodo dokončali izziv.