Število obolelih za demenco naj bi se drastično povečalo

Po poročilu nevladne organizacije Alzheimer's Disease International (ADI), ki ga je pripravila ob sredinem vrhu G8, na svetu že živi okoli 44 milijonov ljudi z demenco, to število pa naj bi se do leta 2050 povečalo na 135 milijonov. Kot še kažejo njihovi podatki, se je le v zadnjih treh letih število obolelih povečalo za 22 odstotkov. Svetovni stroški zaradi demence trenutno znašajo dobrih 600 milijard ameriških dolarjev letno.

V sredo bo o demenci razpravljal vrh G8 Omenjeni težavi bo posvečeno zasedanje vrha G8, ki bo 11. decembra v Londonu. Udeleženci bodo skušali oblikovati smernice usklajenega svetovnega ukrepanja v boju proti tej bolezni. Ob tem ni zanemarljivo izpostaviti podatka ADI, da ima trenutno le 13 držav Svetovne zdravstvene organizacije nacionalne načrte za demenco.

Poročilo ADI prav tako predvideva spremembe pri razporeditvi svetovnega bremena demence, saj se bo največje breme bolezni od držav z visokimi dohodki preselilo na države z nizkim in srednjim dohodkom. Do leta 2050 bo namreč 71 odstotkov ljudi z demenco živelo v teh državah.

Kaj je demenca? Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so na primer spomin, orientacija, razumevanje, komunikacija in razmišljanje, kar posledično vpliva na obnašanje bolnikov in njihovo sposobnosti za opravljanje vsakodnevnih opravil. Med najpogostejšimi oblikami demence je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja kar okrog 70 odstotkov primerov. Poleg nje so pogoste oblike demenca še demenca Lewyjevih telesc, žilna demenca in frontotemporalna demenca.

Kdaj k zdravniku? Strokovnjaki priporočajo, da zdravnika obiščete, če pri sebi ali bližnjih opazite motnje spomina ali druge spremembe, značilne za demenco. Zgodnja postavitev diagnoze je namreč pomembna, saj se tako lahko začne zdravljenje, ki zavre poslabšanje bolezni in tako podaljša kakovost življenja.

Dejavniki tveganja Dejavnika povečanega tveganja za razvoj demence, na katera ne moremo vplivati, sta zlasti starost, saj se z njo močno poveča možnost, da zbolimo za demenco, še posebej po 65. letu starosti, in družinska nagnjenost. Ob tem je treba poudariti, da veliko ljudi, ki imajo družinsko zgodovino te bolezni, ne zboli zanjo, prav tako pa je tudi veliko ljudi brez omenjene zgodovine, ki jo vendarle dobijo.

Dejavniki tveganja, ki pripomorejo k povečanemu pojavu te bolezni, vendar pa na njih lahko vplivamo, pa so: čezmerno pitje alkohola, prevelik ali premajhen krvni tlak, ateroskleroza, holesterol, diabetes, debelost, kajenje in tako dalje.

Sicer pa vzrok za nastanek te bolezni še ni znan.

Kam se še lahko obrnemo po pomoč? Skrb za bolnike z demenco je tako psihično kot tudi fizično zelo obremenjujoča za njihove najbližje, saj so bolniki z napredovanjem bolezni vse bolj odvisni od njih, zelo težko pa je tudi spremljati vse neusmiljene psihične in fizične spremembe, ki se dogajajo njihovim ljubljenim osebam. Zato je pomembno, da so svojci seznanjeni z značilnostmi in potekom bolezni. Tako se ob morebitnih vprašanjih med drugim lahko obrnejo tudi na Slovensko združenje za pomoč pri demenci Spominčica.