Četrtek,
12. 10. 2023,
7.00

Osveženo pred

1 leto, 2 meseca

Oglasno sporočilo

Natisni članek

Natisni članek

bolečine v sklepih putika protin Medicofit rehabilitacija kineziologija fizioterapija PR članek

Četrtek, 12. 10. 2023, 7.00

1 leto, 2 meseca

Protin (putika) – kako vam lahko pomaga fizioterapija?

Oglasno sporočilo

Ali ste kdaj doživeli boleče napade protina? Ali veste, zakaj to neprijetno stanje nastane? Kako prepoznamo protin in kateri so najučinkovitejši načini zdravljenja? V tem članku bomo skupaj raziskali odgovore na ta in še številna druga vprašanja ter vam ponudili vpogled v sodobne pristope k obvladovanju te bolezni.

Putika zdravljenje protin | Foto: Medicofit Foto: Medicofit

Protin, znan tudi kot putika, je kronična bolezen, ki prizadene sklepe, in že dolgo izziv za zdravnike in bolnike. Morda vas bo presenetilo, toda protin je še vedno najpogostejša vrsta vnetnega artritisa pri moških.

Znano je, da se protin pojavi zaradi čezmernega kopičenja sečne kisline v telesu, kar vodi do bolečih napadov v sklepih – še posebej v velikem prstu na nogi. Protin je več kot le bolezen sklepov – je kompleksen izziv, ki zahteva razumevanje in številne prilagoditve življenjskega sloga.

Čeprav je protin dobro raziskana bolezen, ostaja ena od najpogostejših oblik artritisa in zahteva celosten pristop k zdravljenju.

Pri fizioterapiji Medicofit smo za vas pripravili celostni program zdravljenja protina, ki je prilagojen vsakemu posamezniku. Kako vas vodimo od bolezni do življenja brez bolečin, vam predstavljamo v nadaljevanju.

Zakaj nastane putika?

Putika je vrsta artritisa, ki jo povzroča čezmerna prisotnost sečne kisline v telesu. Ta kislina, ki nastaja pri presnovi in se izloča iz telesa s sečem, postane težava, ko se začne kopičiti in tvoriti kristale. Ti kristali imajo navado, da se naselijo okoli sklepov, kar povzroči sklepno vnetje – sklepi so boleči, rdeči in otekli.

Kakšni so dejavniki, ki povečujejo tveganje za nastanek protina? No, tu je nekaj ključnih igralcev: genetika, spol (moški so tu v nekoliko nezavidljivem položaju), starost (srednja leta so običajno čas, ko se ta artritis razkriva), družinska zgodovina, prehrana (še posebej tista, bogata s purini), telesna teža, določena zdravila in prisotnost drugih kroničnih bolezni.

V kliniki Medicofit smo opazili, da sta pri večini naših pacientov s putiko glavna krivca prehrana in čezmerna telesna teža. Ključno je, da zmanjšate dejavnike tveganja, ki jih lahko nadzirate.

Najboljši nadzor nad boleznijo vidimo pri pacientih, ki dosledno upoštevajo prehranske smernice in se zgodaj vključijo v program fizioterapevtskega zdravljenja, ki jim pomaga obvladovati bolečino in izboljšati kakovost življenja.

Kakšne simptome povzroča putika?

Protin je bolezen, ki se pojavi zaradi čezmernega kopičenja sečne kisline v telesu. Simptomi putike so pogosto povezani z vnetjem in bolečino v sklepih.

Tipični simptomi vključujejo nenadne, močne bolečine, običajno v sklepih na stopalih, zlasti v palcu na nogi (podagra). Te bolečine tipično spremljajo oteklina, rdečina in huda občutljivost prizadetega sklepa.

Akutni napad protina običajno traja nekaj dni ali tednov, pri kronični obliki bolezni pa tudi več mesecev. Pomembno je omeniti, da lahko putika vpliva tudi na druge dele telesa, kot so kolena, zapestja, komolci in celo ledvice, kar lahko povzroči resne zdravstvene težave.

Zgodnje prepoznavanje ter zdravljenje s kombinacijo zdravil in fizioterapijo sta ključnega pomena za obvladovanje simptomov in preprečevanje nadaljnjih zapletov, ki nastopijo v naravnem poteku bolezni.

Simtomi protina putike | Foto: Medicofit Foto: Medicofit

Kako diagnosticiramo protin?

Diagnostika protina poteka z več diagnostičnimi metodami:

Klinični pregled: zdravnik bo opravil temeljit telesni pregled, med katerim bo preveril prizadete sklepe. Pregledal bo, ali so prisotni znaki, kot so oteklina, rdečina in občutljivost.

Laboratorijski testi:

  • Merjenje ravni sečne kisline v krvi: visoke ravni sečne kisline v krvi lahko nakazujejo na protin, vendar pa je pomembno vedeti, da to ni vedno zanesljiv kazalnik.
  • Punkcija sklepa: za potrditev diagnoze se izvede punkcija prizadetega sklepa, da se preveri prisotnost sečnih kristalov – ta metoda je najbolj zanesljiva.

Slikovne preiskave: včasih se uporabijo slikovne preiskave, kot so rentgenski posnetki ali ultrazvok, da se ugotovi morebitna poškodba sklepov ali prisotnost tofov (kopičenje sečnih kristalov) v sklepih.

Za natančno diagnozo protina sta ključnega pomena celosten pristop ter sodelovanje med zdravnikom in bolnikom. Ko je diagnoza potrjena, se lahko zdravnik odloči za ustrezno zdravljenje, ki vključuje zdravila za uravnavanje ravni sečne kisline ter fizioterapijo za lajšanje in kontrolo simptomov.

Diagnoza protina putike | Foto: Medicofit Foto: Medicofit

Kako zdravimo putiko?

Zdravljenje putike oz. protina je usmerjeno v obvladovanje akutnih napadov bolečine, preprečevanje ponovnih napadov in dolgoročno upravljanje ravni sečne kisline v telesu.

Zdravljenje akutnih napadov:

  • Nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID): NSAID, kot je ibuprofen ali naproksen, se pogosto uporabljajo za lajšanje bolečine in vnetja med akutnim napadom protina.
  • Kortikosteroidi: v nekaterih primerih lahko zdravnik predpiše kortikosteroide, kot je prednizon, za hitro lajšanje simptomov, če NSAID ne delujejo ali niso primerni.

Zdravljenje za zmanjšanje ravni sečne kisline:

  • Alopurinol: to zdravilo se običajno uporablja za dolgoročno zniževanje ravni sečne kisline. Skupaj s fizioterapijo pomaga preprečevati ponovne napade protina.
  • Febuksostat: to je alternativno zdravilo za zniževanje ravni sečne kisline, uporablja se pri tistih, ki ne morejo jemati alopurinola.

Zdravljenje protina je dolgotrajno in individualno prilagojeno, saj se od bolnika do bolnika razlikujejo potrebe in odziv na zdravila. Prav tako je pomembno, da prilagodite prehranske navade ter omejite vnos rdečega mesa in alkohola.

Fizioterapija je pri zdravljenju protina nepogrešljiva in se priporoča v vseh fazah bolezni, kako poteka zdravljenje v kliniki Medicofit, vam predstavljamo v nadaljevanju.

Celostno zdravljenje protina v kliniki Medicofit

Fizioterapevtsko zdravljenje v kliniki Medicofit se osredotoča na ohranjanje gibljivosti prizadetih sklepov in krepitev obsklepnih mišic.

Zdravljenje je individualno prilagojeno vsakemu pacientu in vključuje štiri faze: diagnostični pregled, akutno fizioterapijo, postakutno kineziologijo in preventivno kinezioterapijo. Skozi te faze se bolnikom pomaga ohranjati zdrave sklepe ter izboljšati moč in gibljivost.

Diagnostični pregled

Na začetku zdravljenja se fizioterapevt diagnostik posveti vašim težavam z natančnim in prijaznim pristopom. Začnemo z natančnim pogovorom, imenovanim anamneza, pri katerem se osredotočimo na trajanje vaših težav, stopnjo bolečine in celo na morebitne druge zdravstvene izzive, ki bi lahko vplivali na vaše sklepe.

Nato sledi klinični pregled, kjer se resnično posvetimo vašim sklepom. Preverimo občutljivost, stabilnost, prisotnost otekline in morebitno aktivno vnetje.

Merimo tudi gibljivost sklepov, tako pasivno kot aktivno, da ocenimo, ali obstajajo kakršnekoli omejitve pri vašem gibanju.

V nadaljevanju fizioterapevt izvede meritve mišične moči, kar nam pomaga razkriti pomanjkljivosti in nesorazmerja v mišični moči, ki lahko prispevajo k vašim težavam.

V nekaterih primerih lahko priporočimo dodatne slikovne preiskave, kot je RTG-slikanje, da dobimo še podrobnejši vpogled v stanje vaših sklepov.

Na podlagi vseh diagnostičnih informacij vam bomo oblikovali individualno prilagojen program zdravljenja. Skupaj si bomo prizadevali za izboljšanje vašega počutja, povečanje gibljivosti in okrepitev mišic, da dosežemo najboljše rezultate za vas.

Akutna fizioterapija

V akutni fazi napada protina se fizioterapevtsko zdravljenje osredotoča na protivnetno terapijo, ki zagotovi zmanjšanje bolečine v sklepih, odpravljanje otekline, izboljšanje stabilnosti in povečanje obsega gibljivosti.

Ko se vnetje umiri, se v zdravljenje vključijo fizioterapevtske vaje, ki pomagajo zaščititi sklepe na dolgi rok. Hoja na prizadetem sklepu je lahko boleča, zato se včasih priporoča uporaba pripomočkov za hojo, kot je palica, da se prepreči razvoj napačnih gibalnih vzorcev.

Pomembno je ohranjati gibljivost sklepov, prožnost in moč mišic okoli sklepov, saj lahko ponavljajoči se napadi putike na dolgi rok poškodujejo sklepe in vplivajo na njihovo biomehaniko gibanja.

Fizioterapevti v kliniki Medicofit ocenijo pogosto prizadete sklepe zaradi protina ter predpišejo vaje za gibljivost, raztezanje in krepitev, ki pomagajo ohraniti največjo funkcionalnost sklepov. Prav tako se izvajajo vaje za propriocepcijo, ki pomagajo ohranjati občutek položaja sklepa.

Fizioterapevti uporabljajo raznolike terapevtske tehnike, vključno z manualno terapijo, terapijo prožilnih točk in mobilizacijo sklepov, ki pomagajo pri reševanju težav, kot so omejena gibljivost, napetost mišic in bolečina.

Vsakega bolnika se obravnavajo individualno, saj se terapija prilagaja njihovim potrebam in specifičnostim. Poleg tega se uporabljajo najsodobnejše instrumentalne terapije, kot so terapija TECAR WINTECARE, laser SUMMUS, 6D Action in elektrostimulacija HiTOP, ki pripomorejo k boljšemu obvladovanju bolečine in izboljšanju kakovosti življenja.

FIzioterapija putika | Foto: Medicofit Foto: Medicofit

Postakutna kineziologija

Po uspešnem fizioterapevtskem zdravljenju vas prevzamejo strokovnjaki za kineziologijo, ki bodo skrbeli za nadaljnjo telesno pripravo. Protin lahko namreč močno vpliva na gibljivost sklepov, mišično maso in moč.

Bolečina v sklepih pogosto sproži nagon po omejevanju gibanja, vendar je ključnega pomena, da osebe s putiko vzdržujejo telesno aktivnost.

Pomanjkanje gibanja lahko hitro vodi v izgubo mišične moči, kontrakture sklepov, zmanjšanje prožnosti mišic in vezic ter deformacije prizadetega predela. Redna telesna vadba je ključna za preprečevanje in odpravljanje teh težav.

Specializirana kineziološka vadba v kliniki Medicofit je usmerjena v krepitev mišic okoli sklepov, izboljšanje gibljivosti sklepov, povečanje stabilnosti in boljšo zaznavo gibanja telesa v prostoru, kar se imenuje propriocepcija.

Vadbo je treba izvajati med obdobji brez vnetja, ne med napadi protina, saj je vadba v vnetem sklepu lahko boleča in potencialno škodljiva.

Poleg tega se bolnike spodbuja k redni telesni aktivnosti in zmanjšanju dejavnikov tveganja, kot je debelost, kar lahko pomaga zmanjšati pogostost napadov protina.

Celostna fizioterapevtska rehabilitacija je pomembna naložba za kakovost življenja, saj lahko protin povzroči trajno poškodbo sklepov in kosti, če ni ustrezno obvladan.

Preventivna kinezioterapija

Ker razumemo, da je zdravljenje putike in ohranjanje zdravja sklepov dolgotrajen proces, smo v kliniki Medicofit pripravili poseben postrehabilitacijski program.

V našem preventivnem kineziološkem programu se osredotočamo na vadbo, ki krepi vaše celotno telo, s čimer želimo preprečiti nadaljnji napredek bolezni in jo ohranjati pod dolgotrajnim nadzorom.

Aktivno gibanje pod strokovnim nadzorom ima ključno vlogo pri preprečevanju ponovnih napadov putike. Ta celoviti pristop k zdravljenju protina vam pomaga obvladovati bolečino, izboljšati gibljivost, dvigniti kakovost življenja in preprečiti napredovanje bolezni.

Vključitev v naš preventivni program vam omogoča dolgoročno skrb za vaše sklepe in celotno telo, da ostanete aktivni ter živite boljše in bolj udobno življenje.

Ker verjamemo v celostno zdravljenje, vas v kliniki Medicofit vodimo od bolečin v sklepih do svobodnega gibanja in vašemu telesu povrnemo polno moč in optimalno funkcijo.

VAŠA POT DO NOVEGA ŽIVLJENJA

Viri in literatura:

Interna medicina (6. izd., p. XXXVIII, 1693). (2022). Medicinska fakulteta; Buča.

Clebak, K. T., Morrison, A., & Croad, J. R. (2020). Gout: Rapid Evidence Review. American family physician, 102(9), 533–538.

Hainer, B. L., Matheson, E., & Wilkes, R. T. (2014). Diagnosis, treatment, and prevention of gout. American family physician, 90(12), 831–836.

Abhishek, A., Roddy, E., & Doherty, M. (2017). Gout - a guide for the general and acute physicians. Clinical medicine (London, England), 17(1), 54–59. https://doi.org/10.7861/clinmedicine.17-1-54

Sivera, F., Andrés, M., & Quilis, N. (2017). Gout: Diagnosis and treatment. Diagnóstico y tratamiento de la gota. Medicina clinica, 148(6), 271–276. https://doi.org/10.1016/j.medcli.2016.10.019

Keyßer G. (2020). Die Gichtarthritis: Pathogenese, Diagnostik und Behandlung [Gout arthritis: Pathogenesis, diagnostics and treatment]. Deutsche medizinische Wochenschrift, 145(14), 991–1005. https://doi.org/10.1055/a-1036-8348

Naročnik oglasnega sporočila je MEDICOFIT D.O.O.