Izguba voha lahko napoveduje smrt

Jayant Pinto in njegovi sodelavci z univerze v Chicagu so v longitudinalni študiji starostnikov ugotovili, da sposobnost zaznavanja vonja lahko služi kot zanesljiv indikator smrti. Raziskavo, v kateri so intervjuvali 3005 moških in žensk, starih med 57 in 85 let, so začeli leta 2005. V prvem valu so pri udeležencih in udeleženkah med drugim merili tudi sposobnost zaznavanja in razločevanja med vonji. Pet let pozneje so študijo nadaljevali, le da so tokrat preverili, koliko udeležencev in udeležencev je še živih.

Sposobnost zaznavanja vonjav se je izkazala kot zanesljiv napovedovalec tega, ali so udeleženci in udeleženke dočakali drugi val raziskave. Samo deset odtokov tistih, ki so se na preizkusu vonja odrezali brezhibno, je umrlo pet let po raziskavi v primerjavi s tretjino tistih, ki na preizkusu niso zaznali niti enega vonja.

Tudi po tem, ko so v analizo vključili druge dejavnike, kot so bolezni srca in ožilja, rak ali kap, je bila sposobnost zaznavanja vonjav še vedno med najbolj zanesljivimi napovedovalci smrti. Tisti, ki jim voh odpoveduje, so imeli dvainpolkrat večjo verjetno, da bodo umrli v naslednjih petih letih, kot tisti, ki so vonje zaznavali brez težav.

To seveda ne pomeni, da izguba vonja vodi v smrt, temveč da izguba čuta za vonj lahko pomeni, da je v telesu začel odpovedovati kateri od organov. Izgubo voha lahko povzročijo tudi drugi dejavniki, je sestavni del staranja, pa tudi posledica okužbe dihal, zastrupitve s toksini, poškodbe glave in drugih okoliščin.