Bezeg, sladek in zdrav

Plod bezga, ki spada med grmovnice oziroma nizka drevesa, je jagodast in koščičast. Velja, da ima rastlina številne zdravilne lastnosti, zaradi česar so jo včasih imenovali celo zdravilna skrinjica. Verjeli so tudi, da v njej prebivajo dobri duhovi, ki skrbijo za dobro počutje, kar je bilo najverjetneje povezano s številnimi zdravilnimi lastnostmi bezga. Rastlina namreč pomaga pri sladkorni bolezni, senenem nahodu, zbija vročino, olajša prehlade in čisti kri.

Od poganjkov do cvetov Pri bezgu je uporabno prav vse, od poganjkov do cvetov, tudi notranje plasti lubja in korenine. Mlade poganjke, liste in cvetove je treba nabirati že zgodaj spomladi, kar bo vsak čas. Pomembno pa je, da se tega lotite v sončnem vremenu.

Listi in mladi poganjki blagodejno delujejo na naše telo, s tem ko spodbujajo delovanje žlez znojnic, kar vpliva tudi na izločanje seča in odvajanje strupenih snovi iz telesa. Tako se boste tudi z bezgom lahko lotili spomladanskega čiščenja organizma. Za to so še posebej dobri cvetovi, ki sicer pomagajo tudi pri prehladu, zbijanju vročine, kašlju in astmi, saj utrjujejo sluznico v žrelu in nosu, tako pa krepijo odpornost proti okužbam.

Za tiste s senenim nahodom so priporočljivi pripravki iz bezgovih cvetov, ki omilijo posledice alergije. Cvetovi imajo tudi antibiotičen in diuretičen učinek. Jagode rastline so bogate z vitaminom C, kalijem in sadnimi kislinami.

Čaj iz bezgovih listov čisti kri in pomaga pri sladkorni bolezni. Poparek iz cvetja pospešuje potenje, je diuretik, zdravi prehladna obolenja dihal, lajša glavobole, blaži katar, kašelj, astmo, gripo, bronhitis, začetno pljučnico, oslovski kašelj, ošpice, škrlatinko, putiko, išias in revmo.

Surove jagode niso primerne za uživanje Ob vseh blagodejnih lastnostih bezga je potrebno tudi nekaj previdnosti, saj prevelike zaužite količine rastline lahko povzročijo težave. Prav tako ne smemo uživati surovih jagod, nosečnice in dojkeče matere pa bezga sploh ne smejo.