Torek, 10. 3. 2015, 14.33
9 mesecev
Otroci bodo dobili svoj glas
Oddelek za rehabilitacijo otrok na URI Soča je bogatejši za računalniški komunikator, ki ga je inštitutu podaril Lidl Slovenija. S komunikatorjem bodo otroci, ki ne morejo govoriti, dobili svoj glas.
Z donacijo do pripomočka za trening
Lidl Slovenija je v okviru velike donatorske akcije Deluxe zbral toliko sredstev, da je inštitutu Soča omogočil nakup vrhunskega računalniškega komunikatorja, ki bo dopolnil zbirko pripomočkov za nadomestno komunikacijo na oddelku za rehabilitacijo otrok v Soči.
"Ta donacija za nas pomeni premik naprej, ki ga želimo že kar nekaj časa. Ti pripomočki so zahtevni in dragi, potrebujejo jih otroci, ki kljub intenzivnemu terapevtskemu delu niso zmogli pridobiti govora," je povedala prim. Hermina Damjan, dr. med., predstojnica otroškega oddelka na URI Soča.
Predstojnica otroškega oddelka na URI Soča Hermina Damjan, dr. med. : 'Ti pripomočki so zahtevni in dragi, potrebujejo jih otroci, ki kljub intenzivnemu terapevtskemu delu niso zmogli pridobiti govora.'
"Pomembno je imeti zalogo pripomočkov, iz katerih lahko izbiramo, jih ob delu z otroci preizkusimo in jim omogočimo, da jih dobijo v začasno uporabo, preden se dokončno odločimo, kaj jim bomo predpisali. Tega nam zdravstveno zavarovanje ne omogoča, pa tudi naše finančne možnosti niso take, da bi te pripomočke lahko imeli, zato je ta donacija tako dobrodošla," je dodala predstojnica in povedala, da velikokrat na začetku ne vedo, kakšen komunikator je za otroka najboljši, zato ga mora vsaj nekaj časa uporabljati.
Ko otrok postane učinkovit, lahko predpišejo pripomoček za njegovo osebno rabo, ki mu ga financira ZZZS. Zavarovalnica otroku naslednja štiri leta ne bo financirala drugega pripomočka. Šele čez štiri leta dobi pravico do novega pripomočka, pa čeprav se morda sčasoma izkaže, da mu izbrani pripomoček ne ustreza najbolje oziroma ne zadošča za njegove potrebe in zmožnosti.
Robert Cugelj, direktor URI Soča: 'URI Soča vrača ljudi v njihovo življenjsko okolje in jim omogoča višjo kakovost življenja. Denarja primanjkuje, potreb pa je ogromno, zato nam donacija podjetja Lidl Slovenija veliko pomeni.'
"Na Soči vračamo ljudi v njihovo življenjsko okolje in jim omogočamo višjo kakovost življenja. Želimo si imeti vrhunsko opremo in donacije so eden od korakov, da tako opremo lahko tudi dobimo. Denarja primanjkuje, potreb pa je ogromno, zato nam donacija podjetja Lidl Slovenija veliko pomeni, predvsem našim otrokom, saj ravno pri logopedskih pripomočkih čutimo največ primanjkljaja. Z naborom ustreznih pripomočkov bi pacientom lahko omogočali učenje in bi jih potem, ko jih dobijo v domačo uporabo, že znali uporabljati," je povedal Robert Cugelj, direktor Inštituta za rehabilitacijo Soča.
Otroci, ki prek računalnika sporočajo svoje želje
20-letna Monika, ki jo zanimajo knjige in astronomija, ne more govoriti, niti pisati. Z okolico komunicira prek računalnika, ki ga upravlja z očmi.
"Sem Monika, rada berem, zanima me astronomija in zbiram kamnine ter razglednice." Preprosta predstavitev, boste rekli, a 20-letna Monika Vovk, ki se nam je predstavila, ne more govoriti, niti pisati. S pomočjo nadomestne in dopolnilne komunikacije s pomočjo računalniškega komunikatorja svoji okolici sporoča, kakšne so njene želje, potrebe, misli in počutje. Najbolj fascinantno pri tem je, da komunikator upravlja z očmi. S pogledom fiksira ikone, črke in slike na zaslonu, računalnik pa to prevede v sintetični govor.
"S komunikatorjem je težko komunicirati, treba je veliko truda, vztrajnosti in potrpežljivosti ter vaje," pa je povedala njena mama Jelka Škoberne, ki z njo prek računalnika komunicira vsakodnevno.
Monika Vovk s komunikatorjem (tudi v kavarni):
Računalnik, ki ga lahko upravljamo z očmi
Predaja komunikatorja na URI Soča - Barbara Korošec, logopedinja na URI - Soča, Gregor Kosi, direktor Lidl Slovenija, mag. Robert Cugelj, direktor URI - Soča, prim. Hermina Damjan, dr.med., predstojnica otroškega oddelka na URI - Soča
Prenosni računalnik s programsko opremo Tobii, ki omogoča vadbo različnih načinov upravljanja računalnika, lahko otrok prek posebne enote upravlja z očmi. To je še posebej primerno, kadar je gibanje pri otroku tako moteno, da ni mogoče uporabiti drugih načinov.
S posebnimi računalniškimi igricami, ki so namenjene vaji, otrok prek skeniranja in upravljanja računalnika z očmi ali s stikali vadi koncept vzrok – posledica. Strokovne delavke lahko prek igric ugotovijo, kakšen komunikacijski pripomoček je za otroka najučinkovitejši.
Prenosni računalnik s programsko opremo Tobii S32 je elektronski komunikacijski pripomoček, ki omogoča snemanje glasu. Osnova za komunikacijo je grafična podlaga. Najpogosteje uporabijo slikovne simbole. Ko otrok aktivira posamezno polje (simbol), aktivira tudi glasen govor, ki pove vsebino. S kombinacijo različnih polj lahko sestavi preprosta sporočila. Na elektronskem komunikacijskem pripomočku je lahko od 1 do 32 polj, zato ga lahko prilagajajo za večje število otrok z različnimi potrebami.
Matic Župec - komunikator tudi kot pripomoček za igro:
Tudi petletni Matic Župec se je že naučil komunicirati s pomočjo računalnika. "S slikicami je začel, ko je bil star dve leti, najprej so bile preproste besede – 'da, ne, še, dovolj.' Prej je veliko povedal z jokom, zdaj je lažje, ker lahko izrazi svojo voljo," pa nam je povedala Matičeva mama Danica Župec.
Med tisoč ljudmi osem oseb uporablja nadomestno komunikacijo
V literaturi navajajo, da je na tisoč ljudi osem oseb s takšnimi težavami pri govoru, da ne morejo vzpostaviti običajne govorno-jezikovne komunikacije, zato uporabljajo nadomestne in dopolnilne načine komunikacije.
"Komunikator je aparatura, ki omogoča 'imeti glas'. Imamo več načinov komunikacije – grafične, elektronske in računalniške sisteme. V različnih fazah otrokovega razvoja uporabljamo različne sisteme," je povedala Mihaela Vovk, logopedinja in defektologinja na oddelku za rehabilitacijo URI Soča, ki je sodelovala pri samih začetkih uvajanja nadomestne in dopolnilne komunikacije v Sloveniji, potem ko se je leta 1989 usposabljala v Kanadi.
Na tisoč oseb naj bi bilo osem oseb s takšnimi težavami pri govoru, da ne morejo vzpostaviti običajne govorno-jezikovne komunikacije. Njim so v pomoč nadomestni in dopolnilni načini komunikacije.
Štiriletni otrok ima drugačne potrebe in jezik kot najstnik
Računalniški komunikator je primeren za tiste otroke, ki zmorejo uporabo simbolne komunikacije. Komunkator lahko uporavljajo z rokami, glavo ali z nogami s pomočjo stikal ali pa preko posebne enote z očmi. To je zelo sofisticiran in dober način, je pa hkrati zelo naporen, saj zahteva veliko koncentracije in vidne pozornosti, poudarja logopedinja Vovkova, ki si predvsem želi, da bi imeli na inštitutu zbirko pripomočkov, ki bi jih otrokom posojali za učenje.
"Ko otroci obvladujejo katerikoli učinkovit način komuniciranja, so zadovoljni, saj ni treba več jokati, kričati in protestirati , da bi sporočili svoje želje in potrebe. Razširi se krog komunikacijskih partnerjev," je še pojasnila sogovornica, ki s kolegico Barbaro Korošec, specialistko klinične logopedije, sami opravita vse programiranje in prilagajanje komunikatorjev za posameznega uporabnika.
"Veliko je programiranja, zato da komunikacijski pripomoček funkcionira. Štiriletni otrok ima drugačne potrebe in jezik kot najstnik." Po njenem mnenju bi morali imeti v Sloveniji tudi poseben center za nadomestno in dopolnilno komunikacijo s timom, ki bi celostno obvladoval to problematiko. "V Sloveniji bi si to lahko privoščili."
"Hvaležni smo, da tehnologija omogoča komunikacijo"
Tina Cipot, vodja službe za odnose z javnostmi pri Lidl Slovenija.
Pri Lidl Slovenija, ki veliko donacijo s prodajo izdelkov Deluxe izvajajo že drugo leto, so prepoznali potrebo URI Soča po opremi za nadomestno komunikacijo za otroke, ki ne morejo razviti drugih načinov komunikacije. Lani so donacijo namenili neonatološkemu oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani, in sicer so jim predali defibrilator za novorojenčke.
"Letošnjo donacijo inštitutu Soča smo izpeljali v okviru naše trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet. Z računalniškim komunikatorjem bo URI Soča začel ustvarjati bazo opreme za učenje komunikacije. Otroci bodo tako dobili svoj glas. S to opremo se bodo lahko pogovarjali s svojimi starši, vrstniki, hodili v šolo in lahko smo hvaležni, da nam tehnologija omogoča kaj takega," je povedala Tina Cipot, vodja službe za odnose z javnostmi pri Lidl Slovenija.
Podpornik rubrike Ustvarimo boljši svet je podjetje Lidl Slovenija.
