Iztrebljevalec 2049 (Blade Runner 2049)

Zanimivosti:

• Iztrebljevalec 2049 je nadaljevanje kultnega ZF-trilerja Iztrebljevalec (1982), ki ga je Ridley Scott posnel po romanu Philipa K. Dicka Ali androidi sanjajo o električnih ovcah? (1968).

• Sprva je bilo predvideno, da bo film režiral Ridley Scott, vendar je ta pozneje sporočil, da bo pri njem sodeloval samo kot producent – predvidoma se je tako odločil zaradi obveznosti, ki jih je imel s snemanjem filma Osmi potnik: Zaveza –, režijo pa je prevzel Kanadčan Denis Villeneuve. (Spodaj se nahajata povezavi na oceni njegovih filmov.)

• OCENA FILMA: Ugrabljeni
• OCENA FILMA: Sicario: Onkraj zakona

• Scott trdi, da se je domislil tudi večino zgodbe, čeprav si ne lasti scenarističnih zaslug. Pod scenarij sta se podpisala letošnji nominiranec za oskarja Michael Green (Logan: Wolverine) in soscenarist izvirnega Iztrebljevalca Hampton Fancher, ta pa je, vsaj uradno, tudi avtor zgodbe filma.

• Denis Villeneuve je sprva nasprotoval snemanju nadaljevanja Iztrebljevalca, saj je menil, da bi to lahko oskrunilo izvirnik. Za režijo filma se je ogrel šele po tem, ko je prebral scenarij.

Zvezdnik izvirnika Harrison Ford je bil takrat že vpleten v projekt, oba z Villeneuvom pa sta scenarij opisala kot enega najboljših, ki sta jih kadarkoli prebrala.

• Harison Ford je med snemanjem pretepaškega prizora Ryana Goslinga ponesreči zares udaril v obraz. Opravičil se mu je tako, da ga je povabil na steklenico viskija.

• David Bowie je bil režiserjeva prva izbira za vlogo Nianderja Wallaca, a je glasbenik še pred začetkom produkcije umrl, slepega vodjo korporacije Wallace pa je nazadnje odigral Jared Leto.

Tega je Villeneuvu predstavil njegov dober prijatelj in režiserski kolega Jean-Marc Vallée, ki je z igralcem sodeloval pri snemanju filma Klub zdravja Dallas.

• Leto je sam predlagal, da bi med snemanjem nosil neprosojne kontaktne leče, saj se je z njimi lažje vživel v vlogo, oskarjevec pa se je med pripravami nanjo povezal tudi z ameriško organizacijo slepe mladine.

• Direktor fotografije Roger Deakins je navdih za snemanje lasvegaškega prizora črpal iz svojih lastnih spominov na sydneyjsko operno hišo po tem, ko jo je zajel peščeni vihar, režiser pa je predlagal, da bi v prizor vključili še ogromen erotični kip.

To je že četrto zaporedno sodelovanje ustvarjalcev, Deakins, ki še vedno čaka na svojega prvega oskarja, pa si je z njim prislužil že 14. nominacijo za to nagrado.

• Za glasbeno podlago je bil zadolžen skladatelj Jóhann Jóhannsson, slab mesec pred premiero filma pa je studio sporočil, da Kanadčan in Islandec po treh filmih prekinjata niz uspešnih sodelovanj.

Villeneuve je pozneje pojasnil, da je potreboval drugačno glasbo, bolj podobno tisti, ki jo je za izvirnik ustvaril Vangelis.

Vangelisovo glasbeno zapuščino sta tako nadaljevala Jóhannssonova pomočnika Hans Zimmer in Benjamin Wallfisch, ki sta se projektu pridružila šele dva meseca pred odhodom njunega kolega, lani pa sta sodelovala tudi pri glasbi za Dunkirka.

• Večino prizorov so posneli v studiih Korda in Origo v Budimpešti, nekdanjo borzno palačo na tamkajšnjemu Trgu svobode pa so ustvarjalci preoblikovali v igralnico v porušenem Las Vegasu.

• Klon replikantke Rachael ne igra Sean Young, ki je ta lik upodobila v izvirniku, temveč Lauren Peta. Tej so morali v postprodukciji računalniško povsem spremeniti obraz, da so dobili Rachel.

• Začetni prizor filma skoraj do potankosti ustreza opisu prizora, s katerim bi Scott začel izvirnik, če bi imel na voljo dovolj proračunskih sredstev, le da v njem namesto Dekarda nastopa K.