Nedelja,
24. 5. 2015,
20.46

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

top 10 narodni park

Nedelja, 24. 5. 2015, 20.46

8 let, 8 mesecev

Top 10 slovenskih naravnih parkov

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Pretekli konec tedna smo obeležili evropski dan parkov. V Sloveniji imamo en narodni park, tri regijske parke in 46 krajinskih parkov, ki veljajo za zavarovana območja. Predstavljamo jih deset.

Triglavski narodni park

Triglavski narodni park se razteza na površini več kot 83 tisoč hektarjev, ime pa je dobil po najvišji slovenski gori Triglavu (2864 metrov), ki leži v središču parka. V parku so številni atraktivni naravni in kulturnik spomeniki, med izletniki so še posebej priljubljeni vrhovi, številna jezera, še posebej Blejsko in Bohinjsko, ter dolina reke Soče.

Notranjski regijski park

Regijske parke imamo v Sloveniji tri. Notranjski regijski park obsega nekaj več kot 22 tisoč hektarjev, na naravne znamenitosti pa na tem območju močno vplivajo kraška tla in spremljajoči pojavi. Park je leta 2002 ustanovila občina Cerknica, njegove najbolj zanimive naravne posebnosti pa so presihajoče Cerkniško jezero, razvejan jamski sistem ter rezervat Rakov Škocjan.

Regijski park Škocjanske jame

Drugi regijski park je regijski park Škocjanske jame. Ta obsega sistem Škocjanskih jam, kanjon reke Reke na slovenski strani ter vasi nad jamami: Matavun, Škocjan in Betanjo. Na tem območju najdemo strnjene kraške pojave, pestra pa sta tudi tu prisotno rastlinstvo in živalstvo.

Kozjanski regijski park

Kozjanski regijski park obsega območje na vzhodu Slovenije, odlikuje pa ga preplet hribovitega, gričevnatega in ravninskega sveta. Park je na severu omejen z Rudnico, na vzhodu s Sotlo, na jugu pa prehaja v Senovsko in Bizeljsko gričevje. Med najznačilnejše podobe parka šteje Minoritski samostan v Olimju.

Krajinski park Sečoveljske soline

Ob naštetih štirih imamo v Sloveniji še več deset krajinskih parkov. Sečoveljske soline, ki se raztezajo na okoli 650 hektarjih ob izlivu reke Dragonje v morje, veljajo za največje delujoče soline pri nas. Še danes tam ohranjajo solinarstvo in značilno arhitekturo. Na solinah so zavetje našle tudi številne rastlinske in živalske vrste.

Krajinski park Štanjel

Štanjel je značilno kraško kamnito naselje v občini Komen, vaška arhitektura se terasasto dviga proti 363 metrov visokemu Turnu. Kraj ima okoli 360 prebivalcev in velja za eno najbolj priljubljenih poročnih kulis pri nas.

Krajinski park Logarska dolina

V Kamniško-Savinjskih Alpah leži Logarska dolina, ki jemlje dih s svojo idilično podobo. Je redko poseljena dolina, ki privablja predvsem pohodnike, kolesarje in družine. Dolino obkrožajo številni dvatisočaki, tam pa izvira tudi reka Savinja, ki se oblikuje v atraktiven slap Rinka.

Krajinski park Ljutomerski ribniki – Jeruzalemske gorice

Krajinski park Ljutomerski ribniki – Jeruzalemske gorice najdemo v Prlekiji na severovzhodu Slovenije. Obsega 1345 hektarjev, slovi pa po svojih vinogradih, vinih in kulinarični ponudbi. Med krajinskimi parki izstopa prav zaradi pokrajine, ki jo je s svojim delom preoblikoval, a ne uničil človek. Velja za zgled, kako lahko človek in narava sobivata.

Krajinski park Ljubljansko barje

V Ljubljani in njeni bližnji okolici sta kar dva krajinska parka: Tivoli in Rožnik ter Ljubljansko barje. Park sledi toku reke Ljubljanice in sega vse od enega njenih izvirov blizu Vrhnike prek Bistre, Podpeškega jezera ter poplavnega območja južno od prestolnice.

Krajinski park Kolpa

Za konec še na jug Slovenije, kjer nas od Hrvaške ločuje reka Kolpa. Krajinski park Kolpa obsega območje občine Črnomelj od Starega trga vse do Fučkovcev. Reka, ki teče bo južnem robu Bele krajine, s svojo široko strugo in brzicami pokrajini daje značilno podobo. Sooblikovala je tudi življenje ljudi ob njej.