V SNG-ju Drama Ljubljana preizpraševanje slovenske zgodovine s Handkejem

Po besedah novega ravnatelja gledališča gorja Samoborja avstrijski avtor Peter Handke v svojem delu Še vedno vihar preizprašuje zgodovino Slovencev.

Samobor želi, da bi to veliko delo, nekakšen spomenik etničnim manjšinam sveta, v jeseni predstavili v velikem slogu. "To preizpraševanje naše zgodovine, to preizpraševanje naše pozicije mora biti širše in večje, zato bomo naredili vse, da ta predstava zaživi v velikem slogu," je napovedal pred premiero, ki bo uprizoritev doživela v soboto, 11. maja.

Problematiziranje vprašanja identitete Delo, ki se spoprijema s kompleksnostjo življenja na avstrijskem Koroškem in s problemom identitete, je poskus pomiritve s preteklostjo. Intimna saga govori o času pred drugo svetovno vojno in o partizanskem boju, ki je razdelil družino avtorjeve matere na dve nasprotujoči si strani: del družine se je pridružil okupatorju, del pa partizanskemu boju.

Še vedno vihar (2010), ki so ga krstno uprizorili na Salzburških slavnostnih tednih leta 2011, je Handkeju leto po izidu prinesel prestižno nagrado za dramatiko na Dnevih drame v Mülheimu an den Ruhr, ki je ena najpomembnejših gledaliških nagrad v nemškem govornem prostoru.

Predstava, ki je nastala v koprodukciji s Slovenskim stalnim gledališčem (SSG) v Trstu, govori ne samo o zgodovini Slovencev in zgodovini zamejstva, ampak tudi o problemih, ki nas določajo danes, je na današnji predstavitvi dejala umetniška vodja SSG-ja Trst Diana Koloini. V Trstu bodo predstavo premierno odigrali 24. maja. Predstava skozi oči sanjača Handkeju je po besedah režiserja predstave Ivice Buljana uspelo strahove in sanje pretvoriti v literaturo. "Predstavo gledamo iz perspektive sanjača, ki ponovno piše zgodbo svoje družine in slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem," je dodal.

Še vedno vihar, četrto Handkejevo delo, ki ga bodo uprizorili v Drami, zajema vse tri glavne literarne žanre – ima epske, dramske in lirične razsežnosti, je delo opisala Mojca Kranjc, ki je dramaturgijo zasnovala po prevodu Braneta Čopa.

Nastopajo Ivo Ban, Nina Ivanišin, Saša Pavček, Matjaž Tribušon, Marko Mandić, Aljaž Jovanović, Veronika Drolc ter Luka Cimprič in Nikla Petruška Panizon kot gosta.

Scenografijo za predstavo podpisuje Aleksandar Denić, kostumografijo Ana Savić Gecan, luč pa dvojec son:DA.

Kot je za STA dejala Panizonova, je z veseljem sprejela vlogo v predstavi, saj se je ponovno potopila v Handkeja in v zgodovino koroških Slovencev. Kot Primorka verjame, da se lahko zgodovini koroških in primorskih Slovencev zrcalita: "Podobne zgodbe, kot sem jih slišala doma, sem jih zdaj spet oživela s tem, da sem oživela koroško zgodovino."