V LGL za konec sezone s predstavo Sovji grad popotovanje v dragoceno zgodovino

Režiser Matjaž Loboda s sodelavci bo v Kulturnici oživil Sovji grad Franza Pozzija, kakor ga je leta 1936 postavil oče slovenskega lutkarstva Milan Klemenčič. Predstava, ki je bila prvič oživljena pred 20 leti, bo tokrat uprizorjena z novimi kopijami lutk.

Sovji grad je zgodba o v sovo začaranem vitezu, ki mu mora, da bi spet pridobil prvotno podobo, nekdo izpuliti vsa peresa, peresa pa izpolnjujejo želje. Začarani vitez naleti na Gašperčka Larifarija, ki ima obilico želja, med njimi tudi, da bi postal minister. V dogodivščinah, ki sledijo, rešujejo Gašperčka sovja peresa iz številnih zagat. Na koncu ostane brez vsega, kar pripada ministrskemu položaju, oženi pa se vendarle, so vsebino predstave, ki bo obakrat na sporedu ob 19. uri, povzeli v LGL.

Prestava spada v Klemenčičevo zrelo obdobje, v katerem je, po besedah Lobode, vse postavil na absolutno avtorsko osnovo, pomagali so mu le prijatelji in družina.

Za prvo predstavo sam izdelal tudi lutke Klemenčič je svojo prvo predstavo, Reccardinijevega Mrtveca v rdečem plašču, pripravil 22. decembra 1910 v domači dnevni sobi v Šturjah pri Ajdovščini. Vse lutke in sceno zanjo je izdelal sam, gledališki list k predstavi pa prinaša tudi zapisek o vlogah: "Igralci: Milan Klemenčič, Pepca Klemenčič – govorila je Betino, streljala in rožljala z verigami." Preostalih 13 vlog je odigral mojster sam.

Kot so sporočili iz LGL, bodo originalne lutke svoj prostor našle v lutkovnem muzeju. Nosilec razvoja projekta, ki bo domoval na ljubljanskem gradu, je LGL, v njegovem sklopu pa je predvidena tudi manjša dvorana za uprizarjanje marionetnih predstav.

Sovji grad predstavlja nadaljevanje dela na Klemenčičevi dediščini, ki se je začelo z oživitvijo Doktorja Fausta ter se nadaljevalo s prvim Sovjim gradom leta 1990. Nato je bil posnet kratek portret Milana Klemenčiča, leta 2011 pa izdana monografija Milan Klemenčič, iskalec lepote in pravljičnih svetov.

Sovji grad je druga v celoti ohranjena Klemenčičeva predstava in predstavlja živi del njegove dediščine. Lutkovno gledališče Ljubljana jo uvršča v svojo Lutkoteko, ki zdaj vsebuje že štiri bisere – poleg Sovjega gradu še Doktorja Fausta, Žogico Marogico in Zvezdico Zaspanko, so še sporočili iz LGL.