V Cankarjem domu v okviru Fabule simpozij o mitih

Strokovni vodja Študentske založbe in urednik Aleš Šteger je uvodoma poudaril, da simpozij sovpada z osrednjo festivalsko tematiko - mitologijo. Miti so po njegovih besedah pomembni za današnji čas, saj pomagajo ohranjati družbeno celoto.

V nagovoru je Šteger navedel teorijo francoskega literarnega teoretika in semiologa Rolanda Barthesa, da je mit transformacija jezika v pomen. Proces mitologizacije je po Barthesovi teoriji prisvajanje oziroma odtujevanje, kar pomeni, tako pravi Šteger, "da se jeziku nekaj vzame, da se naredi nekaj drugega". Noben jezik ni varen pred tem, da ne bi bil mitologiziran, je pojasnil Šteger.

Poznamo različne oblike mitov, od urbanih mitov, mitov mesta, uporabe mitov v literaturi, psihoanalizi, v žanru fantastične literature, je naštel Šteger in opozoril na pomembnost mitov v današnjem času – obdobju odsotnosti prevladujočih ideologij, velike difuznosti miselnih konceptov in nadvlade ekonomskih hegemonističnih struktur. Po Štegrovem mnenju so ravno miti tisti elementi, ki ohranjajo družbeno celoto ter dajejo družbi nove poudarke.

Govorci na simpoziju med drugim razmišljajo o slovenski mitologiji, na kakšen način lahko miti ustvarjajo nove pomene in kakšna družbeno-ekonomska gibanja lahko iz tega sledijo, je za STA povedal Šteger.

Simpozij je Študentska založba pripravila skupaj s profesorjem na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani Zmagom Šmitkom, ki je s prvim referatom odprl simpozij. Pri založbi je lani izšla druga knjiga o mitologiji, po kateri so naslovili današnji simpozij.

Šmitkova monografija nadgrajuje prejšnjo knjigo Mitološko izročilo Slovencev iz leta 2004. V knjigi so med drugim opisani ključni liki slovenske mitologije od kresnika, kralja Matjaža, Petra Klepca in Martina Krpana. Slovensko izročilo pa je avtor vpel v širši indoevropski kontekst.

V današnjem referatu z naslovom Ko rastline govorijo je spregovoril o "govoreči naravi", ki po njegovih besedah sega globoko v preteklost. Jezike sporazumevanja z naravo so poznale vse prvinske človeške kulture. Skupno jim je, da so priznavale osebno identiteto nekaterim rastlinam, živalim, kamnom, pa tudi svetim zemljiščem. Iz te duhovne naravnanosti izvirajo številni miti, pripovedke, pravljice, basni. Nekaterim zgodbam te vrste lahko sledimo na poti širjenja po različnih celinah, je uvodoma povedal Šmitek.

Šmitkovemu prispevku je sledil referat Marije Stanonik z naslovom Mit in logos, prispevek Izarja Lunačka Slovenska stvarjenja ter referat Ljupča Risteskija z naslovom Mitološki pomeni kozmologije in antropologije v makedonskem ljudskem izročilu.

V popoldanskem delu bodo na simpoziju, ki ga povezuje prevajalka Breda Biščak, spregovorili še Vladimir Nartnik, Ljubinko Radenković in Katja Hrobat Virgolet.