"Še malo, pa bomo okraševali že avgusta"

"Praznična okrasitev in ponudba dodata zimskim dnem svetlobo, prijetno vznemirjenje in dobro voljo,« za prihajajoče obdobje leta pravi Tanja Durin iz Mercatorja. Praznično okrašena trgovina nas zaradi teh občutkov bolj pritegne in bolj privlači tudi naše denarnice.

Letos se bodo lučke v Mariboru prižgale 27. novembra ob 17.00, v Ljubljani isti dan 15 minut kasneje.

Decembrski izdelki na policah že oktobra

Trgovci se zelo dobro zavedajo pomena, ki ga ima zanje predpraznično obdobje, zato mu vsako leto namenijo veliko pozornosti. Najprej začnejo z uvajanjem prazničnih izdelkov. Po podatkih, ki smo jih pridobili s strani nekaterih velikih trgovcev, večina prve praznične izdelke na svoje police postavi do sredine novembra. Najhitrejši od desetih, ki so nam odgovorili so v Lidlu. Nekatere praznične sladkarije kupcem ponudijo že v začetku oktobra. Tudi v Mercatorju izdelke uvajajo postopoma. Kot pravi Durinova, so prav kupci podaljšali čas prazničnih nakupov, saj ne kupijo vsega naenkrat. "Tako lažje obvladujejo stroške in čas. Seveda pa je največ nakupov nekaj dni pred božičem in nato pred zadnjim dnem leta," še dodaja.

Večina podjetij pri okraševanju varčuje

Večina z okraševanjem poslovalnic začne v sredini novembra. Najhitrejši med temi je Rutar. Predbožični čas se pri njih začne že 13. oktobra. Najbolj pozni so v Merkurju, kjer začnejo v začetku decembra.

Okraševanja se podjetja lotevajo različno. Pri Lidlu svojih poslovalnic sploh ne okrašujejo. Pri Mladinski knjigi se tega lotijo bolj celovito in po letnem planu. "Projektna skupina – oddelek marketinga, prodaja, programi, merchandiserji in aranžerji že nekaj mesecev prej pričnemo z zbiranjem idej, kaj bo nosilni motiv novoletne sezone," pravi Matjaž Vrečko.

Zaradi racionalizacije se danes okraševanja večina loti kar v lastni režiji. Pri Petrolu poslovalnice dobijo osnovni material za okrasitev, preko okrožnice pa zaposlene pozovejo h kreativnosti in najbolj izvirne tudi nagradijo.

Za okraske 300 evrov letno

S prazničnim vzdušjem nekateri trgovci začnejo že zelo zgodaj in potrošniki se na to odzivamo različno. Oče iz premožnejše štajerske družine, ki ne želi biti imenovan, pravi, da so že nekaj let zmagovalci v medsosedskem tekmovanju v tem, kdo ima največje in najlepše okrašeno božično drevo. Letno za okraske porabijo nad 300 evrov. Pravi, da če bi morali, bi odšteli še več.

Na drugi strani pa nekaterim prazničnega vzdušja ne pričarajo okraski. Starejša gospa Ana, s katero smo spregovorili med nakupovanjem, je praznične dneve opisala drugače: "Veste, včasih je bil to družinski praznik, ko smo z družino dan pred božičem postavili drevesce in nanj obesili mamino domače pecivo. Tekmovali smo, kdo bo dlje zdržal, da ga ne bo pojedel, danes pa je pomembno vse drugo," pravi starejša gospa.

Je ena od mnogih, ki so nam v pogovoru omenili, da se je zaradi trgovcev pravi pomen praznikov že zdavnaj izgubil. Sama ostaja zvesta tradiciji.

Če nismo srečni, je z nami nekaj narobe

Psihoterapevtka Pika Marija Bensa, tudi delovna terapevtka v psihiatrični bolnišnici v Begunjah, pravi, da je praznično obdobje za mnoge tudi obdobje stisk. Če je to obdobje daljše, je daljša tudi njihova stiska. Pri tem opozarja na pomemben psihološki vidik: "Nekdaj smo praznike težko pričakovali, vse v krogu svojih najdražjih. Bili smo zadovoljni. Danes se že od novembra vse blešči, diši po pleskavicah in kuhanem vinu, povsod se slišijo sami "happy" in "merry" in mi moramo biti srečni. Ker če nismo, je z nami nekaj hudo narobe." Bensa pravi, da so v stiski sami, osamljeni in tisti, ki se jim bilanca po preteklem letu ne izide. Mnogi si praznovanja niti ne morejo privoščiti, kaj šele daril. "Občutijo žalost, sram, nelagodje, občutek krivde in neustreznosti in podobna negativna občutja. Poveča se število depresivnih ljudi, poraste samomorilnost. Po psihiatričnih ustanovah beležimo porast hospitalizacij in povečan obisk v ambulantah."

Za božič nič več kot kakšna čokolada

Maja Valič, vodja inštituta Karakter, opisuje, kako je lahko v tem času težko priti do trgovine. "Vsi nakupujejo, ti pa zaradi agorafobije ne moreš v natrpano trgovino. Ali pa si tam in šteješ centimetre do izhoda."

Stisko revnejše družine je opisal tudi oče iz Maribora, ki želi ostati neimenovan. Med prazniki porabijo zelo malo, saj denarja enostavno nimajo. Običajno ne vedo niti tega, ali bodo tisti mesec lahko plačali elektriko in vodo, da jim ju ne bi ponovno izklopili. Božič praznujejo, a otrokom lahko s partnerko podarita zgolj kakšno sladkarijo. "Vem, da je mojim otrokom težko, ko se v šoli pogovarjajo o darilih, naši pa so dobili le kako čokolado."

Kaj sporočamo otrokom?

Valičeva pravi, da so zrazito potrošniško usmerjeni prazniki zelo pomembni še posebno pri otrocih. Nanje ima to namreč še toliko večji vpliv, saj so za vse veliko bolj dovzetni kot odrasli. Ob tem pojasni: "Vse to okraševanje naše otroke vzgaja v neobvladane potrošnike, ki se znajdejo v nekem umetnem raju. Povsod so lučke in jelenčki, nič ni več mističnega, saj je vse v BTC-ju. Sedaj otroci božičku kar naročijo, kaj naj jim prinese, vse si že prej dobro ogledajo. Uničuje se čarobnost skrivnosti, ki je ni, vsi pa mislijo, da ustvarjajo ravno to." To ne uničuje le denarnic, temveč tudi domišljijo, ker ta ni več potrebna, doda Maja.