Ponedeljek,
25. 11. 2013,
13.48

Osveženo pred

5 let, 11 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Sara Savnik sluh okvara

Ponedeljek, 25. 11. 2013, 13.48

5 let, 11 mesecev

Razkrivamo: mis Universe Sara Savnik pred sedmimi leti zaradi petarde oglušela

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Na novo izbrana mis Universe Sara Savnik je vse do zdaj "skrivala" težko izkušnjo, ki jo je doživela kot najstnica in ki je na njej pustila posledice za vse življenje.

Sara Savnik, misica, ki je lepotni naziv mis Universe Slovenije prevzela od razvpite Nine Đurđević, si bo 14. november 2005 zapomnila za vse življenje. Takrat je namreč zaradi objestnosti in nespametnega dejanja za vse življenje ostala brez sluha. A ker je Sara dekle, ki se z življenjem spoprime ne glede na to, kaj ji ponudi, je Slovenija šele zdaj izvedela, da simpatična misica nosi kar dva slušna aparata. "Moja zgodba se je začela 14. 11. 2005 na vlaku proti Mariboru. Med vožnjo sem se učila, ko je v Celju na vlak stopila večja skupina dijakov. Eden izmed njih je še posebej izstopal. In prav ta fant je proti meni na tla v vlaku vrgel petardo, jo brcnil, da je poletela proti moji glavi, in stekel z vlaka. Ker sem se ustrašila, da me bo brcnil v obraz, sem se z glavo obrnila v desno stran, petarda pa mi je počila v neposredni bližini levega ušesa," se spominja Sara, ki je takrat življenje okoli sebe tudi nazadnje slišala kot ljudje brez okvare sluha. "Zaslišala sem pok, nato pa mi je iz ušesa začela nekaj teči. Čutila sem neznosne bolečine, ob prihodu v dijaški dom me je vzgojiteljica odpeljala v splošno bolnišnico Maribor, kjer sem ostala pet dni," je dogajanje tistega novembrskega dne opisala Sara.

"Bila sem šokirana. Predstavljajte si, da si najstnik s polno glavo sanj in želja, a se ti v sekundi podrejo. Sprva sem se celo tolažila, da bo kmalu bolje, a ni bilo, moj sluh od tedaj ni več enak. Težko sem se vrnila v šolo, trpela sem neznosne bolečine, težko sem se učila in težko dohajala učno snov. Imela sem težave s koncentracijo, nekatere sošolke so me v razredu celo izločile ali pa se niso želele pogovarjati z mano, ker so morale govoriti bolj na glas. Moji sostanovalki in takratni sošolki so rekle: 'Ti ji povej, ti znaš!' To je bilo zame zelo boleče in težko obdobje, kar naprej sem se spraševala, zakaj ravno jaz," nam je opisala prve mesece po nesreči. Sara je razloge za nesrečo iskala v sebi, obenem pa si je želela najti tudi znake, ki bi kazali, da bo kmalu okrevala.

"Nekako sem se ves čas tolažila, da dokler ne dobim slušnega aparata, moj sluh še ni tako slab. A pred dvema letoma in pol me je na pregledu ušes doletela takrat zame grozljiva novica in spoznanje, da se je moj sluh poslabšal in da brez aparata ne bom mogla živeti normalno. Zavedala sem se, da bo tako predvsem lažje, a sprva sem bila celo proti, saj sem se že prej težko vključila v družbo, aparat pa bi mi predstavljal še večji izziv, saj smo vsi navajeni, da se slušni aparati vidijo. Slabo slišim na obe ušesi in čeprav je levo bolj poškodovano, imam aparat za sluh zdaj na obeh ušesih," nam je še povedala Sara, ki pa vseeno ni vrgla puške v koruzo in si je pomagala tako, kot si je najbolje znala.

"Hitro sem se naučila brati z ustnic. Najprej samo, če je kdo počasi govoril, nato sem se vse bolj zanašala na to, postala sem bolj pozorna na okolico, sem se pa zelo izogibala veliki družbi, kjer so ljudje govorili en čez drugega, in hrupnemu okolju. Sprva sem svoj prosti čas, kolikor ga je bilo, najraje preživela sama med kupi praznih papirjev in risala kreacije ali izdelovala nakit, saj tam ni bilo nikoli pomembno, kako dobro slišim. Ko pa sem dobila slušni aparat, sem ga najprej skrivala, kar je bilo lažje, ker imam dolge lase in ga nihče ni opazil. Šele pred časom sem se opogumila in sem si počasi upala tudi speti lase," je povedala Sara, ki si želi, da bi kot misica lahko naredila več za osveščanje o tem, kako nevarne so lahko petarde, seveda pa si želi sodelovati tudi z otroki, ki jim je narava odvzela dar sluha, saj sama čuti njihove tegobe in bolečino ter razume njihove težave.