Predstava Nosorog: Kastracija ideje je za ustvarjalca samomor

"Pražival. Izumirajoča in ogrožena vrsta, zaščitena pred popolnim izginotjem. Težka zemeljska žival, ki s svojim rogom in strašno silo vzbuja grozo, kadar brani svoj prostor bivanja. Njegov edini sovražnik je človek – divji lovec," tako svoj opis nosoroga začne igralec, plesalec in režiser Ivan Peternelj, ki se v teh dneh pospešeno pripravlja na uprizoritev svojega avtorskega projekta Nosorog.

Nosorog – prispodoba za ustvarjalca

Zakaj si je ustvarjalec izbral ravno nosoroga? Peternelj pojasni, da je simbolika večplastna. Po eni strani gre za ogroženo vrsto, po drugi pa za staro in karizmatično žival, ki v ustvarjalcu vzbuja prispodobo za umetnika: "Človek je ustvarjalen s svojimi idejami, hkrati pa tudi ogrožen, ker v svetu ostaja nerazumljen. A čas pokaže, da so umetniki vedno najbolj karizmatične osebe, zato sem v predstavo uvrstil umetnike, kot sta slikar Goya in skladatelj Handel. To so bile velike avtoritete preteklega časa, ki me spominjajo na nosoroge – na prabitja, ki jim čas ne more do živega."

Za ustvarjalca najhujša kastracija ideje

Peternelj v gledališkem listu zapiše: "Abstraktne gledališke podobe govorijo o osamljenosti ustvarjanja, o individualizmu. Idejni svet posameznika je enkraten in neponovljiv. Njegovi resnični sovražniki so njegovi notranji strahovi. Grožnja zunanjega sveta je samo odsev temačnih likov, ki pobegnejo iz polja nezavednih vsebin. Črni mož in Črna žena sta podobi teh demonskih divjih lovcev iz temnih sanj. Nosorogov rog je idejni falus, ki oplaja. Kastracija ideje je za ustvarjalca samomor.«

Na odru igralca in glasbeniki Idejni vodja o ustvarjalnem procesu predstave Nosorog pove, da je idejo snoval dve leti in si jo sprva zamislil kot igralski solo, a ko je natančneje analiziral svoje misli, se je razvila v projekt s petimi nastopajočimi: poleg igralca in idejnega očeta predstave v njej nastopa še igralec Blaž Šef, pridružijo pa se jima še glasbeniki (sopranistka Gordana Hleb, violinistka Jelena Ždrale in basist Nino de Gleria), ki predstavo soustvarjajo z živo glasbo in so hkrati vanjo vključeni kot igralske figure. Peternelj je predstavo umestil v preddverje Križank: "Ta prostor je fascinanten zaradi Plečnika, s čimer predstava dobi drugo dimenzijo. Odvijala se bo zunaj (če bo le lepo vreme) in v večernih urah, ko bodo luči lahko naredile svoje."