Pisatelji na Bledu o periferiji in svoji vlogi pri spreminjanju družbe

Ob tem so izpostavili pomen ustvarjanja, ki je dandanes morda v celoti postavljeno ob rob, in vpliv, ki ga ima na ekonomsko in politično realnost.

"Danes v konglomeratu medijskih in ekonomskih globalnih prepletenosti ni več periferije in središča, so le še centri moči, ki s perfidnimi mehanizmi predstavljajo črto blaginje in revščine in skupaj z medijsko industrijo distribuirajo informacije in določajo, koliko odprtega javnega prostora lahko ima posamezna družba," je opozoril Jani Virk iz Slovenskega PEN.

Kot je dejal, se vsa kultura odvija na periferiji, saj se je os zamaknila v druge, bolj pragmatične, ekonomske in politične vode. Pesniška beseda in beseda intelektualcev je tako danes obrobna, a nujna, če se želi civilizacija rešiti iz pasti, v katero se je ujela, je izpostavil Virk.

Zastavil je vprašanje, kako literaturo in javno besedo povezati z vse glasnejšimi zahtevami vse večje množice državljanov po svetu, ki zahtevajo pravičnejši družbeni red.

Tonko Maroević iz hrvaškega PEN je izpostavil, da ni videti načina, kako ustaviti proces globalizacije, četudi je očitno, kako destruktiven učinek ima. Vpliv centrov moči pa po njegovo trenutno ni tako močno občuten na področju umetniškega in literarnega ustvarjanja.

Miha Pintarič je izpostavil, da gre v književnosti za neprestano osvajanje središča s strani periferije, ki venomer po zmagi in osvojitvi središčne praznine v njej izčrpana potone in izgine. Kot je opozoril, književnost morda že postaja subkultura.

Virk je navedel še vrsto primerov, kako se z roba, iz skritosti ali celo iz izgnanstva literatura lahko prebije v srčiko ali povsem v ospredje jezikovne in nacionalne kulture. Poleg tega nekatere teze, ki so v svojem času periferne, postanejo tekom časa osrednje.

Kako se literatura s periferije prebija v središče, je na primeru romske manjšine na Madžarskem pojasnila Elizabeth Csicsery-Ronay, Zeki Ergas pa je govoril o vplivu pisatelja Ngugija wa Thiong'a na jezik in literaturo v Keniji.

Manca Košir je izpostavila, da dogodek lahko ustvari le nekaj živega, živo pa je tisto, kar je pristno, avtentično. Je globoko zasidrano v današnji čas, ki pa ga nenehno presega in iz konkretnega sčasoma preraste v univerzalno sporočilo, ki ga zmoremo sprejemati ne glede na čas in kraj nastanka literarnega dela. Zato s stališča današnjega bralca ne moremo govoriti o nacionalnih literaturah, saj so "naše" vse tiste, s katerimi zmoremo zares komunicirati, je poudarila.

Blejskega srečanja se letos udeležuje okrog 90 pisateljev iz Slovenije, Argentine, Avstrije, Španije, Kanade, Hrvaške, Češke, Egipta, Estonije, Finske, Francije, Nemčije, Madžarske, Irske, Islandije, Izraela, Japonske, Kenije, Koreje, Makedonije, Nizozemske, Palestine, Portugalske, Srbije, Slovaške, Južnoafriške republike, Švice, Italije, Turčije in ZDA.