Osnutek NPK-ja 2014–2017 z nastavki za nov kulturni model

Minister za kulturo Uroš Grilc pravi, da program vključuje večje spremembe, saj teži k temu, da bi Slovenija v obdobju njegove veljave prišla do novega kulturnega modela.

Grilc je na današnji predstavitvi izrazil prepričanje, da trenutni kulturni model področju kulture ne more prinesti neke trajne in stabilne rasti ter ga zadovoljivo odpreti prihajajočim generacijam ustvarjalcev. Po njegovih besedah je zato potreben popolne prenove, sicer bo "prepuščen postopnemu usihanju".

Med drugim osnutek dokumenta vključuje odgovore, kako lahko kultura pripomore k razvoju ustvarjalnih področij, vezanih na gospodarski razvoj, kot so kreativne industrije, arhitektura in kulturni turizem. Kljub vsemu skuša biti finančno zadržan, saj bo tudi prihodnje obdobje najverjetneje zaznamovala proračunska nestabilnost. Prav zaradi tega Grilc poudarja pomen tega, da so v osnutku jasno opredeljeni cilji in prioritete.

Cilj je povečati zaposlitve v kulturi Osnutek NPK-ja nastaja ravno v času, ko se določa okvir nove evropske finančne perspektive, ki v velikem delu sovpada tudi z določenimi prioritetnimi cilji dokumenta, zlasti kar zadeva reformo trga dela v kulturi. "Cilj NPK-ja je, da se število zaposlenih v kulturi v prihodnjem obdobju poveča, cilj je, da se ohrani raznolika kulturna ponudba. Zato je ves ta reformni nabor toliko bolj pomemben, še zlasti v smeri tega, da vemo, da se javni sektor v kulturi ne bo krepil," je dejal Grilc.

NPK sledi dogovoru vlade in sindikatov s konca maja, ki prinaša "zelo neljubo, ampak realno zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju za odstotek letno", zato se zdi Grilcu pomembno, da se javnemu sektorju zagotovi stimulativne razmere, v katerih se bo lahko razvijal kljub kadrovskemu upadu.

Dokument po besedah ministra uvaja novo pojmovanje trga dela v kulturi: "Na trg gledamo kot na celoto, tako da posvečamo enako pozornost tako samozaposlenim na področju kulture in zaposlenim v nevladnih organizacijah kot tudi zaposlenim v javnem in zasebnem sektorju." Med drugim predpostavlja tudi ustanovitev posebne institucije, ki bi prevzela večino nalog, vezanih na samozaposlene v kulturi, ter delovala kot pravna podpora, izobraževalna institucija in točka za informiranje zaposlenih v kulturi.

Program izpostavlja tudi vlogo in pomen kulturno-umetnostne vzgoje, zelo velik poudarek pa daje dostopnosti do kakovostnih kulturnih vsebin čim več uporabnikom. Med poudarki na področju kulturne dediščine sta vzpostavitev dejavne in atraktivne mreže slovenskih muzejev in galerij ter povečanje vloge slovenske kulturne dediščine v mednarodnem prostoru.

Na polju umetnosti so ukrepi vezani na zagotavljanje večjega števila ponovitev predstav in spodbujanje koprodukcij. Poudarek je na področju založništva in knjigotrštva, dokument pa je usmerjen tudi k podpori brezplačnikov na področju gledališča, profesionalizaciji sodobnega plesa in možnosti večletnega financiranja javnih zavodov. Med drugim vključuje idejo za nadgradnjo Slovenskega gledališkega muzeja v slovenski gledališki inštitut.

Osnutek NPK-ja 2014–2017 je dan v javno razpravo do 8. julija. Nacionalni svet za kulturo je že napovedal, da bo 19. junija o osnutku NPK-ja priredil javni panel, celodnevno razpravo pa 28. junija pripravljajo tudi na ministrstvu za kulturo.