V Galeriji Kresija je trenutno na ogled kiparsko slikarska razstava. Bodoči likovni ustvarjalci s svojimi deli vstopajo na vidno prizorišče zunaj izobraževalne institucije.
Pogled v likovni umetnosti igra pomembno vlogo. Ta vedno izbira in izbrane zaznave med seboj povezuje in smiselno nadgrajuje v vsebinske kontekste vidnega polja. Del spregledanih pogledov in resničnih izpovedi so tudi pričujoča študentska dela, ki so jih ustvarili študentje ALUO, slikarstva in kiparstva, ki v tem letu zaključujejo svoj študij pod okriljem institucije, v dialogu z mentorji izr. prof. Alenom Ožboltom, doc. Marjanom Gumilarjem in doc. Žigom Karižem. Študentje četrtega letnika starega učnega programa s to razstavo predajajo štafetno palico bolonjskim študentom, ki bodo nadaljevali izročilo ljubljanske akademije v novih in drugačnih, posodobljenih likovnih vsebinah, novih znanjih in tudi problemih, resnicah in projektih, ki se razpenjajo in vpenjajo med negativne in pozitivne forme, v čas minljivo neminljivega, med izbire pogledov in resnice ter resnice, ki to le želijo biti.
Izbrane vsebine v "enem" pogledu
Špela Oblak prek svojega platna ponuja pogled v kulturni prostor narave z mrežo vzorcev. Repeticija ornamenta z razpršenostjo po celotni slikovni površini ponuja mnogo izbranih pogledov, ki pa so si med seboj enakovredni. Navidez enakovredne pa so tudi dlani Vida A. Batiste v vosku, ki v različnih položajih in pozah asociirajo na različne živosti, ki se odvijajo pred očmi gledalca. Eva Lucija Kozak v slikarstvu raziskuje odnos vsakdanje realnosti in virtualnega sveta ter njuno prekrivanje. Percepcija realnosti na platnu se združuje z imaginarnim filtrom virtualnega sveta in spreminja dojemanje njunih meja.
Sara Jean Peterson je v kompoziciji surovega železa, nadgrajenega z barvo, ustvarila portret sodobne železne ženske v visokih petah. Ta kleče dviga roke v smeri doseganja višjih idej o človeškosti. Klemen Zupanc resnico upodablja s pomočjo Renault barve, ki jo v sliki naslavlja kot DNK podobe oziroma avtomobila. Adrijan Praznik za delo trdi, da vzdrži včeraj, danes in jutri in da s pomočjo podobe ideologij in mitologij ruši mit fikcije, kjer so junaki iz otroštva, kljub formalni nespremenjenosti, vseeno drugačni. Brina Ivanetič v svojem projektu raziskuje, kaj se zgodi, ko se soočiš s svojimi iracionalnimi strahovi. Jako Vatovca pa pri umetnostnem delu zanima družbena kritičnost, ki jo združuje z lepoto v grdih stvareh.
Čeprav se zdi, da v naše okolje vstopa vse preveč "resnic", ki to le želijo biti, se dela zoperstavljajo laži in kljub iluzornosti slikarskega prostora ali kiparskega mišljenja dajejo razmislek o prepovedi slišanega, povedanega, spregledanega. Odgovorna so do strasti, sodb do samega dela in se ogibajo skrajnih mej obsesije. Kakovost študentje ne iščejo le v formalni likovnosti, idejah, konceptih ali zgodbah. S pre(d)stavitvijo v samem likovnem sistemu jo želijo preveriti tudi zunaj delovnega okolja in tako utrditi zavedanje, da gre pri študiju umetnosti "zares". Odkrite skrivnosti v likovnih delih, znamenjih, navideznih akcijah, v impulzih so vidne in jih kot takšne ni mogoče spregledati ali zanikati, torej obstajajo in so resnica.
Suveren in profesionalen vstop na prizorišču
Razstava v nekreativnem, vse prehitro zastaranem, vsakdanjem prostoru išče "globine" in ne egoističnih, dnevno spremenljivih odločnosti posameznikov, ki živijo v bivanju iskanja parcialnih interesov. Projekt se tako prek koncepta kaže v realizaciji sami in ne zadeva zgolj same umetnosti, ampak sproža razmislek tudi o študentski produkciji in trenutni umetnosti, ki vpliva na vse nas. Razstava bo v Galeriji Kresija na ogled do 16. aprila 2012.
