Gerhard Richter – slikar brez prepoznavnega sloga

Leta 1932 rojeni slikar je obiskoval likovno akademijo v Dresdnu, kjer je diplomiral z delom Sla po življenju (Lebensfreude), s katerim se je ozrl na svoj pobeg iz Vzhodne v Zahodno Nemčijo le dva meseca pred gradnjo berlinskega zidu. Skupaj s sošolcema Sigmarjem Polkejem in Konradom Luegom je postal znan po terminu kapitalistični realizem, ki je vpeljal nekakšen umetniški antistil in je komentar sodobnega potrošništva. V 80. letih se je Richter preselil v Köln, kjer živi in ustvarja še danes. Tamkajšnjo katedralo krasi tudi njegov sodobni abstraktni vitraž, ki so ga odkrili leta 2007.

Poigravanje z iluzijo prostora Richter je pravzaprav znan po tem, da nima svojega značilnega sloga, že v šestdesetih pa je se je posvetil preizpraševanju že uveljavljenih slikarskih žanrov. Slika tako abstraktne kot fotorealistične podobe, ukvarjal se je tudi s fotografijo ter ustvarjal s steklom in ogledali, skoraj vsa njegova dela pa se poigravajo z iluzijo prostora, ki se zdi naraven.

V šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih je ustvarjal s pomočjo črno-belih fotografij, pogosto izrezanih iz časopisov ali najdenih v knjigah. Iz tega obdobja je znana njegova serija 42 portretov večinoma skladateljev in pisateljev. Leta 1972 je sodeloval na mednarodnem beneškem bienalu, skupina Sonic Youth pa je na svojem glasbenem albumu Daydream Nation (1987) uporabila njegovo sliko. Ameriško občinstvo se je za Richterja sicer začelo zanimati leta 1990, ko je v umetniškem muzeju v St. Louisu razstavil portrete članov teroristične skupine Baade-Meinhof, sledilo je še več razstav, leta 1995 pa velik odkup MoMe.

Danes 80-letni umetnik, ki je izjemno plodovit, saj je v karieri naslikal že več kot tri tisoč slik, je ob obisku muzeja Albertinum v Dresdnu leta 2010 za medije dejal, da je slikarstvo kot umetniška zvrst v zatonu in po njegovem mnenju v krizi že od Picassa dalje, medtem ko je v 70. letih prejšnjega stoletja povsem izginil tudi občutek za kakovost. Kljub temu imajo Richterja mnogi za najboljšega živečega slikarja – tudi zato, ker to obliko izražanja raziskuje v obdobju, ko jo vsi, vključno z njim, razglašajo za mrtvo.

"Umetniki zdaj zabavamo občinstvo" Njegovo sliko Sveča iz serije fotorealističnih upodobitev sveč in lobanj so leta 2008 na dražbi prodali za 11,5 milijona evrov, kar je najvišja ceno za katero od Richterjevih del. Razstavljal je v vseh najpomembnejših galerijah po svetu, tudi v newyorški MoMi, lani je bila v londonski galeriji Tate na ogled njegova razstava Panorama, retrospektivna razstava njegovih del je bila sicer konec leta 2007 na ogled tudi v zagrebškem Umetniškem paviljonu. Ob odprtju razstave v galeriji Tate so Richterja sicer vprašali, kako se je skozi leta spremenila vloga umetnika, na kar je slikar odgovoril, da gre zdaj bolj za zabavo. "Zabavamo občinstvo."