15 let od prometne nesreče princese Diane

Bilo je na prelomu desetletja, ko so britanski mediji začeli šušljati o tem, da je prestolonaslednik princ Charles, sin kraljice Elizabete II., ravno pravšnjih let za poroko. Seveda so mu nevesto iskali po evropskih dvorih, mu pripisovali to in ono mladenko primernega stanu, a ko se je v javnosti prvič pojavil z visokoraslo in svetlolaso Diano Spencer, so bili vsi enotni – dvor je izbral bodočo princeso. Želela je postati balerina Plaho dekle, ob zaroki staro komaj devetnajst let, se je kot Diana Frances Spencer rodilo 1. julija 1961 v premožni plemiški družini, eni od najstarejših angleških rodbin. Kot četrta od petih otrok (eden od bratov je umrl le deset ur po rojstvu) je bila vzgojena v duhu skromnosti in poudarjanja plemenitih vrednot, deležna pa je bila svojemu stanu primerne izobrazbe. V najstniških letih je blestela v športu, goreče plesala balet, a je misli na profesionalno kariero morala kaj hitro opustiti, saj je bila previsoka. Nekaj časa se je izobraževala tudi v Švici, nato pa se vrnila domov in v Londonu živela s štirimi sostanovalkami, poučevala ples in delala kot varuška. Nekako v tistem obdobju je spoznala Charlesa, rdečeličnega princa, ki je bil takrat romantično povezan z Dianino starejšo sestro Sarah. Prestolonaslednik, od nje starejši trinajst let, v tistem obdobju še ni čutil pritiskov glede poroke, a to se je kmalu spremenilo. S Sarah sta se razšla, a ostala v stikih, zato se je ohranilo tudi poznanstvo z Diano. Leta 1980 se je princ začel ozirati za nevesto in Diano je povabil na nekaj izletov, preden jo je predstavil kraljevi družini. Ta je bila z nežno in uglajeno gospodično zadovoljna in Charles je dobil zeleni znak za zaroko.

Princesa ljudskih src

Zdi se, da je Diana množice očarala v hipu. Čeprav sprva plaha in sramežljiva si je pot do src britanskega ljudstva utrla prav z zadržanostjo in srčnostjo. Še posebej radi so jo imeli otroci, ona pa jim je vračala naklonjenost. Ob poroki, ki se je zgodila 29. julija 1981 v katedrali svetega Pavla, je v novo princeso zrl ves svet. A le nekaj mesecev zatem se je Diana znašla pred novim pritiskom – Charlesu mora roditi sina prestolonaslednika.

William in Harry

Še istega leta je dvor potrdil, da je princesa Diana noseča in 21. junija 1982 je povila sina Williama Arthurja Philipa Lewisa, dve leti zatem, 15. septembra 1984 pa še Henryja Charlesa Alberta Davida. Svetlolasega princa Williama in rdečelasega in pegastega princa Harryja je javnost oboževala, prav tako pa sta vse na svetu pomenila Diani, ki se je trudila, da bi fanta kljub plemiškemu nazivu preživljala karseda normalno otroštvo. Veliko so potovali, planinarili in se ukvarjali s športom, Diana pa je menda sinova v hladnih zimskih nočeh večkrat popeljala po Londonu, kjer so se pogovarjali in pomagali brezdomcem. Želela je, da bi spoznala svet, kakršen je.

Ko sta William in Harry malce odrasla in začela obiskovati šolo, se je Diana posvetila svojemu drugemu poslanstvu – dobrodelnosti. Obiskovala je bolnišnice, ure in ure tolažila bolne in bila botra številnim projektom in ustanovam, ki so se ukvarjale s pomoči potrebnim. Večkrat je potovala v dežele tretjega sveta, obiskovala prizadeta območja in svet so večkrat obšle fotografije Diane v kavbojkah in preprosti srajci kot pa njene večerne toalete in dragocen nakit. V začetku devetdesetih so se pojavile govorice, da sta se Diana in Charles odtujila, in res, na dan so prišle vesti, da imata oba ljubimca. Medtem ko se je princ videval s prijateljico iz otroštva, Camillo Barker-Bowles, so Diano romantično povezovali s športnikom Jamesom Hewittom. Prijateljsko sta se razšla in decembra leta 1992 sta se tudi uradno ločila, Diana pa se je umaknila iz javnega življenja.

Nova Diana, stilska ikona in zgled neodvisne ženske

Še bolj zavzeto se je posvetila humanitarnosti, obenem pa postala zgled aktivne in samostojne mlade ženske. Že davno je izgubila tisto dekliško plahkost in pogumno stopala tudi po minskih poljih in od vojne porušenih vaseh na Balkanu. Leta 1997 so jo paparaci ujeli na počitnicah s premožnim dedičem bogatega egiptovskega trgovskega imperija, Dodijem Al Fayedom. Skrivala sta se pred fotografskimi objektivi, nekaj avgustovskih dni pa sta se namenila preživeti v romantičnem Parizu.

Smrt v tunelu

Prav paparaci naj bi bili krivi, da se je avtomobil, v katerem je bil poleg Diane in Dodija še voznik, zaletel v tunelu sredi Pariza. Bila je noč in na nadvozu so se začeli zbirati radovedneži ter fotografi časnikov, kaj kmalu se je začelo govoriti, da je med žrtvami nesreče tudi princesa Diana. Ko se je zdanilo, je novica obšla svet. Britanci so trumoma drli pred Buckinghamsko palačo in pred obzidje polagali cvetje, prižigali sveče in objokovali svojo princeso. Dianina sinova sta z očetom Charlesom preživljala počitnice na podeželju, ko jih je dosegla žalostna novica. Nekaj dni zatem, 6. septmebra, so Diano pokopali v Londonu, pogrebno slovesnost pa je na londonskih ulicah ter prek televizijskih sprejemnikov gledala nepredstavljiva množica ljudi.

Diana – njen duh živi naprej

Od njene smrti je minilo petnajst let, a zdi se, da njen duh še dolgo ne bo umrl. Ves svet se spominja svetlolase princese, ki je vzgojila ljubljenca britanskih, pa tudi evropskih src. In prav v princih Williamu in Harryju Dianina zapuščina živi naprej. Njena sinova se zavzemata za enake vrednote in veliko svojega časa namenjata dobrodelnosti. Ko se je William, ob mamini smrti star petnajst let, lani poročil, je priznal, da je na ta veliki dan mislil predvsem na mamo in si želel, da bi bila ob njem.