Sreda, 16. 9. 2026, 9.28
3 tedne, 3 dni
Von der Leyen predlaga, da Kanada postane prva pridružena članica EU
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,66
Predsednica Evropske komisije je spregovorila o stanju v EU.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v letnem nagovoru evroposlancev spregovorila o stanju v Evropski uniji. Pozvala je k boju proti utranacionalistom in se zavezala, da bo Evropa sledila svojim podnebnim ciljem. Napovedala je, da bo Evropska komisija predlagala prepoved dostopa do družbenih omrežij za otroke do 13. leta starosti v EU. Von der Leyen je predlagala tudi, da Kanada postane prva pridružena članica EU.
"Ljudje pričakujejo, da jih unija podpira, jim zagotovi konkurenčnost in varnost, da si lahko privoščijo dom in so to, kar si želijo. Želijo si Evropo, ki je samostojna," je uvodoma povedala predsednica Evropskega parlamenta Robert Metsola.
Von der Leyen: Evropa bo sledila svojim podnebnim ciljem
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v današnjem nagovoru o stanju v uniji opozorila, da se Evropa segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Dejala je, da se bo treba pri blaženju posledic podnebnih sprememb prilagajati, vendar pa bo Evropa sledila svojim podnebnim ciljem.
"Kar se tiče podnebnih sprememb, je bilo letošnje poletje poletje resnice. Nobenemu delu naše celine ni bilo prizanešeno," je dejala von der Leyen in spomnila na hude požare in sušo, ki so letos poleti prizadeli številne evropske države.
"Znanost je jasna. Evropa se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Seveda bo prehod kompleksen, tako da se bomo morali sproti prilagajati in učiti. Vendar pa ni dvoma: Evropa lahko, mora in bo ostala zvesta svojim podnebnim ciljem," je poudarila.
Po njenem mnenju mora EU hkrati blažiti posledice podnebnih sprememb in se nanje prilagajati. EU mora bistveno okrepiti prizadevanja na področju pripravljenosti, je dejala.
Med drugim bo Evropska komisija prihodnji mesec predstavila nov evropski okvir za podnebno odpornost, v okviru katerega bodo identificirali 100 najbolj ranljivih območij v Evropi. Kot je pojasnila von der Leyen, bodo za ta območja ocenili tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, in odločili, na kateri ravni jih je treba upravljati.
Opozorila je še na nizko stopnjo zasebnih zavarovanj pred škodo, ki nastane zaradi naravnih katastrof. Zato bo komisija vzpostavila zavezništvo za podnebno zavarovanje, je napovedala.
"Znanost je jasna. Evropa se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Seveda bo prehod kompleksen, tako da se bomo morali sproti prilagajati in učiti. Vendar pa ni dvoma: Evropa lahko, mora in bo ostala zvesta svojim podnebnim ciljem," je poudarila Ursula von der Leyen.
Von der Leyen pozvala k boju proti ultranacionalistom
Von der Leyen je v nagovoru članice EU pozvala, naj se uprejo ultranacionalistom in nasprotnikom Evrope, ki jo želijo spodkopati. V govoru v Strasbourgu je opozorila na izjemne izzive in grožnje, s katerimi se sooča Evropa, in pozvala k skupnemu boju za evropsko idejo in vrednote.
"Naj gre za ultranacionaliste ali nasprotnike Evrope, za rusko vmešavanje ali dezinformacije - imena so morda različna, a cilj je enak - prezirajo naše vrednote in želijo razbiti našo evropsko enotnost," je opozorila von der Leyen.
Izpostavila je izjemne izzive in grožnje, s katerimi se sooča Evropa. Po njenih besedah je EU močnejša kot kdajkoli prej, a hkrati so razmere tudi bolj negotove kot kadarkoli prej, unija pa se je v teh zapletenih časih odločila ubrati lastno pot.
EU se sooča z obdobjem velikih možnosti, a obenem tudi nevarnosti, skozi katere skušajo krmariti vse države članice. "Vrtoglava hitrost sprememb in tehnološkega razvoja vpliva na naša delovna mesta, naše preživetje in našo družbo. Prav tako pa globoko vpliva na našo demokracijo in našo javno razpravo," je dejala.
"Naša izbira je torej jasna. Ali si želimo močno in neodvisno Evropo, ki v tem svetu zagovarja svoje vrednote? (...) Ali pa bomo dopustili, da naše demokracije spodkopavajo podaljšane roke in marionete avtoritarnih vladarjev," je vprašala in pozvala k skupnim prizadevanjem v boju za evropsko idejo.
EU se je odločila za boj proti strupenemu vplivu Rusije, za podporo Ukrajini v njenem boju za prihodnost in evropsko varnost ter za podporo Grenlandiji, je med drugim izpostavila in poudarila, da lahko varnost Evropejcev zagotovi le Evropa.
"To ni bil napad na samo eno članico, ampak na celotno unijo"
Predsednica komisije je ob tem opozorila na vse več kibernetskih napadov, sabotaž in vdorov dronov, s katerimi se soočajo članice EU. Izpostavila je avgustovski napad z dronom na letališču v nemškem Leipzigu, odgovornost za katerega je Berlin pripisal Rusiji. "To ni bil napad na samo eno članico, ampak na celotno unijo," je dejala.
S tem ko se krepijo grožnje, pa mora EU krepiti tudi svojo pripravljenost, je poudarila von der Leyen in napovedala pripravo evropske varnostne strategije.
Obenem mora EU po mnenju predsednice preučiti, ali njeni sistemi za odzivanje na izredne razmere še služijo svojemu namenu. Zavzela se je za pripravo izrednega varnostnega protokola po zgledu 4. člena Severnoatlantske pogodbe. Članica bi ga lahko sprožila v primeru nevojaškega incidenta, ki bi ogrožal nacionalno varnost, je pojasnila in dodala, da bi nato skupaj s preostalimi članicami uskladili evropski odziv na incident.
"Mislim pa, da bi morali še dlje," je povedala in se zavzela za oblikovanje evropskega varnostnega sveta. V njem bi poleg EU sodelovale še partnerske države, kot so Združeno kraljestvo, Norveška, Ukrajina in Kanada, katere premier Mark Carney se je danes udeležil nagovora predsednice komisije.
A stronger, independent Europe is now emerging.
— Ursula von der Leyen (@vonderleyen) September 16, 2026
A Europe better able to defend itself than ever before.
That is there for Europeans.
This is a Europe we can be so proud of ↓ https://t.co/kwoTX3l4Ud
Evropa mora skupaj ukrepati tudi na področju varovanja zunanjih meja, je von der Leyen povedala v luči množičnega prihoda migrantov iz Maroka v špansko eksklavo Ceuta sredi poletja.
Tako bo komisija predlagala evropski okvir za odzivanje na izredne razmere na področju migracij, ki bo pod strogo določenimi pogoji omogočil omejeno odstopanje od standardnih postopkov.
"Sporočilo iz Evrope je jasno: vedno bomo upoštevali svoje vrednote in temeljne pravice. Vendar pa ne bomo nikoli sprejemali kompromisov pri zaščiti meja. Evropejci bomo odločali o tem, kdo pride v našo unijo in pod kakšnimi pogoji, ne pa tihotapci in trgovci z ljudmi," je poudarila.
Tudi von der Leyen za obvladovanje hitrosti razvoja umetne inteligence
Von der Leyen se je strinjala s pozivi vodilnih predstavnikov industrije umetne inteligence, da je treba upočasniti njen razvoj. Pri obvladovanju hitrosti razvoja bo EU sodelovala s podjetji s tega področja in partnerskimi državami, je napovedala. Modeli umetne inteligence, ki jih razvijajo, bodo omogočili hekerske napade na ravni, ki si jih nismo nikoli niti zamišljali. In kmalu bodo v rokah nasprotnikov, ki na svet gledajo precej drugače kot mi. Obenem so nevarnosti modelov, ki se samostojno izboljšujejo, vse bolj očitne," je povedala von der Leyen.
Spomnila je na pozive vodilnih predstavnikov industrije, med njimi direktorja podjetja Anthropic Daria Amodeija in direktorja podjetja OpenAI Sama Altmana, k upočasnitvi razvoja teh modelov.
"Če so tisti, ki razvijajo tehnologijo, jasni, moramo biti tudi mi. Akt o umetni inteligenci je seveda ključen pri postavljanju varovalk. Evropo pa obenem postavlja v položaj, da vodi globalna prizadevanja na tem področju," je o evropski zakonodaji, ki ureja področje umetne inteligence, dejala predsednica komisije.
Europe needs its own playbook to counter hybrid attacks.
— Ursula von der Leyen (@vonderleyen) September 16, 2026
An Emergency Security Protocol.
When triggered by one Member State, all Member States would coordinate a European response.
We will also set out our ideas to make a European Security Council a reality.
With partners… pic.twitter.com/JteRn0raZm
Tako bo unija po njenih besedah s podobno mislečimi partnericami, kot sta Kanada in Združeno kraljestvo, sodelovala pri ocenjevanju in preverjanju modelov, zgodnjem opozarjanju in varnosti.
Vodilne razvijalce s tega področja pa bo povabila na razpravo o tem, kako bi lahko podprli prizadevanja industrije za obvladovanje hitrosti razvoja najnaprednejših tehnologij, je dodala.
Posledice hitrega razvoja umetne inteligence so bile ena od tem današnjega letnega nagovora predsednice Evropske komisije o stanju v uniji v Evropskem parlamentu v Strasbourgu, pri čemer se je zavzela tudi za večjo uporabo tovrstnih sistemov v evropskem gospodarstvu.
Za november je napovedala predstavitev evropskih pobud, namenjenih spodbujanju uporabe umetne inteligence v zdravstvu, transportu, agroživilskem sektorju ter obrambnem in vesoljskem sektorju.
Mlajši od 13 let ne smejo imeti dostopa do družbenih omrežij
Evropska komisija bo v četrtek predlagala prepoved dostopa do družbenih omrežij za otroke do 13. leta starosti v EU, je napovedala von der Leyen. "Dovolj je dovolj," je o posledicah, ki jih ima uporaba družbenih omrežij za otroke in mladostnike, poudarila.
Spomnila je, da je po lanskem nagovoru vzpostavila strokovni panel za varnost otrok na spletu, ki je pred poletjem predstavil priporočila na področju omejevanja dostopa do družbenih omrežij za mlade.
Evropska komisija bo v četrtek predlagala prepoved dostopa do družbenih omrežij za otroke do 13. leta starosti v EU.
"Čas je, da Evropa ukrepa. Jutri bo komisija predlagala akt EU za otroke. Pristop bo postopen in prilagojen. Vsaka starostna skupina ima svoje posebnosti, tako da bo tudi vsaka imela prilagojeno raven zaščite," je pojasnila.
Kot je povedala, mlajši od 13 let sploh ne bodo imeli dostopa do družbenih omrežij, za tiste od 13. do dopolnjenega 15. leta starosti pa bodo lahko račun na družbenih omrežjih odprli starši, ki ga bodo tudi nadzorovali. Mladostniki bodo lahko uporabljali omejeno število funkcij, dostop pa bo časovno omejen, je dejala von der Leyen.
Spletne platforme bodo morale obenem poskrbeti, da bodo uporabniki, stari od 15 do 18 let, imeli na voljo varno zasnovo delovanja družbenega omrežja.
"Platforme bodo morale dokazati, da so varne. Ker ne gre za dostop naših mladoletnikov do družbenih omrežij, ampak za to, kdaj in kako dovolimo, da družbena omrežja dostopajo do mladoletnih," je poudarila.
Von der Leyen je ukrepanje na tem področju napovedala, potem ko se je za to odločilo oziroma napovedalo že več držav članic unije.
Bi lahko Kanada postala prva pridružena članica EU?
EU mora za krepitev odpornosti in demokracije na novo opredeliti svoja partnerstva in oblikovati globalne koalicije, je dejala von der Leyen. V govoru, ki ga je v Evropskem parlamentu spremljal kanadski premier Mark Carney, se je zavzela, da Kanada postana prva pridružena članica EU.
"Odnose s Kanado želimo dvigniti na najvišjo možno raven. (...) Zato bi rada z vami preučila možnost, da bi Kanada postala prva pridružena članica EU," je dejala.
Evropa in Kanada si delita "isti ocean, iste vrednote in enak pogled na svet", zdaj bosta gradili tudi skupno prihodnost, je dejala in poudarila, da to partnerstvo ne bo uperjeno proti nikomur.
Dear @MarkJCarney we want to bring the relationship with Canada to the highest level possible.
— Ursula von der Leyen (@vonderleyen) September 16, 2026
I would like to work with you on opening the door for Canada to being the first associate member of the EU.
And create a common prosperity and economic security space. pic.twitter.com/GqIjGBz6aY
Kanada in EU sta že gospodarski partnerici po zaslugi trgovinskega sporazuma, ki je po besedah von der Leynove v manj kot desetletju privedel do več kot 75-odstotnega povečanja trgovinske menjave. Vendar pa obstaja "nujna potreba po prenovi naših partnerstev," je dodala in se zavzela za status pridružene članice za Kanado.
"Svet vidiva z enakimi očmi: od umetne inteligence do podnebnih sprememb, od Arktike do geopolitike. In stali smo drug ob drugem: glede Ukrajine, obrambe, surovin in dobavnih verig. Predvsem pa, dragi Mark, Evropa in Kanada verjameta v demokracijo," je predsednica komisije nagovorila kanadskega premierja.
"Moč ne pripada najmočnejšim, najbogatejšim in najglasnejšim, temveč vsem nam. Demokracije imajo svobodo izbire, s kom bodo sodelovale," je poudarila.
Kot je dejala, bosta EU in Kanada ustvarili skupen prostor blaginje in gospodarske varnosti. "Sodelovali bomo na področju pametne proizvodnje. Vzpostavili bomo tehnološko zavezništvo. Povezali bomo obrambno-industrijske baze. Arktiko bomo spremenili v vodilni skupni projekt. Sodelovali bomo na področju energetike, kritičnih surovin in baterij, pa tudi na področju umetne inteligence, kvantnih tehnologij ter kibernetske in gospodarske varnosti," je med drugim naštela.
Kanada, ki je vpletena v trgovinsko vojno z ZDA, išče nove partnerje in si prizadeva za tesnejše vezi z Evropo. Carney, prvi tuji predsednik vlade, ki se je udeležil letnega govora predsednice o stanju v EU, bo evropske poslance v Strasbourgu nagovoril v četrtek.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in kanadski premier Mark Carney.
Von der Leyen opozorila na neenotnost EU glede Bližnjega vzhoda
Odločitev izraelske vlade, da nadaljuje izvajanje projekta gradnje nezakonitih judovskih naselbin na Zahodnem bregu E1, je nesprejemljiva, je bila jasna Von der Leyen. "Ko je Evropa razdeljena, ne more spremeniti toka dogodkov," je poudarila.
"Hudo trpljenje ljudi v Gazi in nenadzorovano nasilje na Zahodnem bregu sta močno prizadela Evropejce. Odločitev izraelske vlade, da nadaljuje izvajanje projekta gradnje judovskih naselbin E1 je nesprejemljiva," je v letnem nagovoru o stanju v uniji povedala von der Leyen in požela aplavz evroposlancev.
Spomnila je, da je v lanskem nagovoru predlagala niz ukrepov proti Izraelu zaradi njegovega ravnanja na zasedenih palestinskih ozemljih, ki pa doslej niso prejeli zadostne podpore med državami članicami.
"Ko je Evropa razdeljena, ne more spremeniti toka dogodkov," je poudarila predsednica komisije in dodala, da bodo prihodnji meseci v regiji ključni.
Izraelska vlada je pretekli mesec objavila razpis za gradnjo 1200 domov za izraelske naseljence na Zahodnem bregu v okviru spornega projekta E1, ki je bil zaradi nasprotovanja mednarodne skupnosti desetletja zamrznjen.
Odločitev so obsodili voditelji več zahodnih držav, med drugim Nemčije, Italije in Francije, medtem ko se članicam EU zaradi nasprotovanja Slovenije ni uspelo uskladiti o skupni izjavi, v kateri bi unija enotno obsodila načrte izraelske vlade.
Premier Janez Janša je ob tem EU očital dvojna merila in prazna zunanjepolitična sporočila, ki da ne spreminjajo ali rešujejo ničesar.
"EU bo za uravnoteženje odnosov s Kitajsko uporabila vsa razpoložljiva orodja"
Kot je zagotovila Von der Leyen, bo EU za uravnoteženje trgovinskih odnosov s Kitajsko uporabila vsa orodja, ki jih ima na razpolago. "Naš trgovinski primanjkljaj s Kitajsko znaša milijardo evrov na dan. Dosegel je točko preloma," je povedala von der Leyen. Dodala je, da si Bruselj v dialogu s Pekingom prizadeva za uravnoteženje trgovinskih odnosov, vendar pa mora ta dialog prinesti rezultate.
K ukrepanju v odziv na neravnovesja v trgovini s Kitajsko so sicer voditelji držav članic komisijo pozvali na junijskem vrhu EU v Bruslju. Pozvali so jo, naj pregleda nabor instrumentov in ugotovi, kaj je možno storiti takoj in kaj je treba še pripraviti.
Von der Leyen je tedaj napovedala pripravo instrumenta, namenjenega podpori podjetjem pri zmanjševanju tveganj v njihovem poslovanju. Komisija ga še pripravlja.
V današnjem nagovoru je prav tako znova opozorila na preveliko odvisnost od Kitajske na področju kritičnih surovin.
V delu nagovora, posvečenem gospodarski konkurenčnosti, je sicer zagon evropskega gospodarstva označila za prvo prednostno nalogo komisije v naslednjih 12 mesecih. Med drugim je poudarila pomen znižanja cen energentov in dostopa podjetij do financiranja.
Obenem je države članice pozvala, da morajo tudi one prispevati k poenostavitvi predpisov in s tem krepitvi konkurenčnosti gospodarstva, saj na ravni EU delajo vse, kar je v njihovi moči. Nacionalne oblasti morajo po mnenju predsednice komisije okrepiti prizadevanja za zmanjšanje t. i. gold platinga oziroma prekomerne regulacije v članicah.
