Ponedeljek,
31. 1. 2022,
12.06

Osveženo pred

2 leti, 9 mesecev

Oglasno sporočilo

Natisni članek

Natisni članek

Triglavski ledenik potovanja PR članek

Ponedeljek, 31. 1. 2022, 12.06

2 leti, 9 mesecev

Top 5 trenutkov

Oglasno sporočilo

Kako s poti, ki je trajala mesec in še devet dni in na kateri smo "obrnili" dobrih 12 tisoč kilometrov, izbrati pet trenutkov, ki si jih bom zapomnil najbolj? Zdi se skoraj nemogoče, a naj vseeno poskusim.

1. Prinčevega povabila ne zavrneš!

Ledenik_1 | Foto:

Princ Albert nas je kot uradni podpornik misije Triglavski ledenik v Peking sprejel v zasebnem delu knežje palače v Monaku. Dokler nismo opravili uradnega dela srečanja, kjer smo se člani odprave skupaj držali bolj postrani kot drevesa v Vipavski dolini, sproščenosti ni bilo od nikjer. K sreči so grajske slaščice prebile led in pogovor je stekel. Beseda je tekla o njegovih olimpijskih nastopih, pa o Juretu Koširju, moji poti avtomobilističnega novinarja, njegovi mami, trajnostni mobilnosti, ledenikih in še čem. Pol ure se je obrnilo v petih minutah. Za piko na i sem prejel neuradno povabilo na sejem trajnostne mobilnosti in drugih trajnostnih rešitev v Monaku letos spomladi. Osebno povabilo princa Alberta? Seveda sem rekel, da pridem, ga pocukam za rokav in povem kakšno zgodbo iz Sibirije. Dogovorjeno, je rekel.

2. Ciril, bi smučal s strehe?

Ledenik_2 | Foto:

Danska ni ravno gorata dežela, še blažjih vzpetin skoraj ni na spregled. Najvišja komaj preseže 170 metrov nad morsko gladino, državni rekord najvišje točke pa z 254 metri nosita glavna stebra Vzhodnega mosta. Nič čudnega torej, da priložnosti za smuko v tistih koncih prav zares nisem pričakoval. Pa vendar – Danci spadajo med globalne, trajnostno zagrete posebneže s posebnim občutkom za združevanje nezdružljivega. Na strehi najčistejše sežigalnice na svetu, ki je obenem tudi toplarna, so zgradili čisto pravo smučišče. Proga je dolga slabega pol kilometra in je 80 metrov nad pristaniščem prestolnice. Podlaga je plastična in, povsem iskreno, precej "pasja" tudi, ko se po njej spusti izkušen smučar. Pozabi na carving, sprejmi polkontrolirano drsenje. Je pa po njej mogoče smučati vse leto, tudi poleti in v kratkih rokavih.

3. Sankt Peterburg in Moskva

Ledenik_3 | Foto:

Sankt Peterburg je čudovit kulturnozgodovinsko in arhitekturno, prevzel me je, vzdušje je bilo ob blagem naletavanju debelih snežink pravljično. Moskva me je kljub obisku klasičnih turističnih točk, s sprehodom po Rdečem trgu vred, pustila hladnega. Morda tudi zato, ker tam nisem bil prvič. Vse je spremenilo, ko sem zagledal njihove postaje podzemnih železnic. Neverjetne so tudi in predvsem v podajanju zgodb, predvsem tistih, tesno povezanih z industrijsko marljivostjo ljudstva s kladivom in srpom v roki. Za leto 2023 že načrtujem obsežno fotoreportažo s 30 najlepših postaj …

4. Lade, volge in štruce!

Ledenik_5 | Foto:

Ni ga avtomobilskega navdušenca z zahodne hemisfere (vključno z mano, seveda), ki ne bi zavzeto pritiskal digitalnih fotosprožilcev ob pogledu na arhaične lade in volge. Malo zato, ker lade (predvsem niva!) tudi v slovenskem prostoru še danes držijo položaj robustnih štirikolesnih sopotnic gozdarjev, lovcev in vseh tistih, ki cenijo 40- in večletno tehniko ruskih inženirjev. So zares neuničljive? Menda. Pridejo tudi tja, kamor sodobnih terenci ne zmorejo? Najbrž ne, a so bolj trdožive kot ščurki iz Černobila, to pa drži. In potem so tu volge! Jure Gregorčič jim pravi kraljice ruskih avtocest, primanjkljaj elegance nadomeščajo z mersko radodarnostjo in legendarnim statusom uradnega vozila najpomembnejših agentov KGB. Nekatere naj bi poganjali tudi motorji V8! V vsakem primeru gre za pločevinasto poslastico najvišjega ranga. Piko na i postavljajo sloviti kombiji z ljubkovalnim imenom "štruca" (bukhanka). Mlajši starši to razmeroma drobno, a prostorsko izjemno dobro izkoriščeno ikono pomnijo iz risanke Maša in medved, v Rusiji pa so ustaljeni del velikih flot mobilnosti v policiji, vojski in tudi širše v gospodarsko-obrtniškem sektorju.

5. TOLI na Bajkalskem jezeru

Ledenik_6 | Foto:

Priznam, poseben občutek je bil, ko sem delček triglavskega ledenika previdno položil na ledeno ploskev največjega, najstarejšega in najčistejšega jezera na svetu. TOLI (Triglav olympic legendary ice, op. p.) je skupaj z nami, na poti na olimpijske igre v Peking, prepotoval skoraj 13 tisoč kilometrov in tam, na jezeru, smo ga prvič in zadnjič v roko prijeli vsi člani ekipe – Alena (videografinja), Tomaž (podpora AMZS), Marko (videograf), Rok (producent) in moja malenkost. Od tam je pot nadaljeval sam. V bližnjem Irkutsku je sedel na letalo in odletel na Kitajsko, mi pa smo pomahali v slovo in prišli domov.

Prepotovali smo 11 držav, spali v 26 različnih posteljah in 52-krat opravili naporno selitev ne le prtljage, ampak tudi vse videoopreme ter še česa. Ni bilo lahko, ampak ej, katera misija pa je? Nobena. Ponosni smo na to, da smo delček slovenske identitete na štirih kolesih spravili na konec sveta. Kdo pa še lahko to reče? Nihče.

Naročnik oglasnega sporočila je PIVOVARNA LAŠKO UNION, D. O. O.